
Se vam zdi megla tudi estetski pojav? Saj vem, estetika je stvar osebnega okusa, a najbrž so nekatere stvari vendarle bolj ali manj estetske za večino ljudi. No, vsaj za večino ljudi določenega kulturnega okolja.
Naravni pojavi so najbrž iz te vrednostne lestvice izvzeti. Dež je povsod enak, na Kitajskem in v Afriki in v Evropi. No, mogoče ima drugačno vrednost - pri agrarnih družbah je pogosto zaželen, saj omogoča pridelek, pri bolj urbaniziranih pa je postal skoraj že nebodigatreba, ker je "sitno" hoditi v službo po dežju, tudi pikniki odpadejo pa kakšna telovadba na prostem ...
Kam smo prišli od megle, kajne? A pri naravnih, tudi vremenskih pojavih je pač tako, da postanejo nadležni, če jih je preveč, če se predolgo zadržijo ali trajajo. Če se dežja po suši razveselimo, pa ga že postani gledamo, če dežuje tri dni zaporedoma ali pa če se suša spremeni v poplave. No, megla je bolj nedolžna, kar se ujm tiče. Še največ, kar se vam lahko zgodi, je kakšna prometna nesreča, če se ne prilagodite razmeram oziroma trenutni vidljivosti. Drugače pa megla še nikomur ni storila nič hudega, vsaj sama po sebi ne, predvsem smo jo morda skupili ali imeli kakšno težavo zaradi lastnega ravnanja in neprilagodljivosti.
Nekateri megle preprosto ne prenašajo. Priznam, lepo se je zbujati v sončnem jutru, medtem ko je jutranja meglena sivina precej manj spodbudna za vstajanje. In če ste navajeni, da zjutraj megle preprosto ni ali se pojavi res redko, potem razumem, da vam selitev v Ljubljano ali Litijo, na primer, lahko predstavlja dober izgovor za pritoževanje nad meglo. Sam sem že navajen na meglena jutra, navajen sem, da se nad njimi ne pritožujem, sploh ne na glas, pred drugimi. Pa tudi v sebi je sploh ne dojemam tako, da bi mi lahko kvarila razpoloženje. Čemu le?! Ali bo kaj bolje? Če me megla že tako moti, grem lahko na Krim, na primer - megla pomeni jasno ali vsaj precej jasno nebo tam višje.
Če se vrnem na začetno vprašanje - verjamem, da kakšne hude estetike v megleni sivini jesenskega jutra ali dopoldneva najbrž res ni. A so še druge različice, ki včasih prav navdušujejo. To so vsi tisti primeri talne megle, ki je lahko debela le meter ali dva, lahko pa sega do vrha drevesnih krošenj. In takrat megla in sončni žarki ustvarjajo res lepe prizore. Tudi ko se razkraja debelejša plast megle, je lahko lepo. Še poseben učinek pa ima lahko poletna megla, ki v sicer vročih dneh in ob močnem soncu ponuja prijetno podaljšano jutranjo svežino. Na koncu koncev niti ni tako slabo, se vam ne zdi? No, vsaj upam, da sem vas prepričal in da ne boste ob naslednjem meglenem jutru spet zavili z očmi.