Franja Žišt
"Zavod za šolstvo ima naročilo, da razvije predmet državljanska vzgoja za srednje šole," je že na prvem javnem posvetu o novi beli knjigi s področja vzgoje in izobraževanja konec marca dejal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Da v šole prihaja državljanska vzgoja, je ponovil na nedavnem srečanju z ravnatelji. A kaj točno bo obsegal novi predmet, v katerem letniku ga bodo dijaki poslušali, kdaj bodo v šolah začeli z njim in kdo ga bo poučeval?
V šolah državljansko vzgojo pogrešajo
Prenova in krepitev vloge državljanske vzgoje v šoli naj bi bili kar ena ključnih tematik pri načrtovanju bele knjige, tako je bilo mogoče sklepati iz obvestil za javnost o načrtovanju novega strateškega dokumenta. Tudi učitelji so v razpravi večkrat poudarili, da bi bilo dobro, da bi v srednjih šolah imeli tak predmet.
"Glede na to, da ima precej držav v Evropi te vsebine kot poseben predmet v šoli, največkrat v več letih, Finska in Francija tudi v vseh letih osnovnega in srednjega šolstva, da imamo v Sloveniji zelo nizko volilno udeležbo med mladimi in da so politika in državne zadeve za večino ljudi nekaj neprijetnega in oddaljenega, je precej razlogov, da bi mlade bolj poučili o tem. Ključno je, da bi pred 18. letom dobili dodatne informacije, spodbudo, da bi bili pripravljeni sprejeti državljansko vlogo ob polnoletnosti," je na javnem posvetu razmišljala učiteljica sociologije in profesorica angleščine Patricija Frlež.
Predmet državljanske vzgoje bi moral poučevati o različnih kulturah in religijah, saj je tega znanja premalo in je vedno več nerazumevanja in nestrpnosti v družbi, je nadaljevala učiteljica. Po njenem mnenju mladi premalo vedo tudi o tem, kako deluje gospodarski sistem, kaj so davki, kako odpreti svoje podjetje, kako delujejo nevladne organizacije, precej šibko so tudi medijsko pismeni.
Predmet bo obsegal predvidoma 35 ur na leto
Od kritičnega mišljenja do ustavne ureditve
"V tem letu je strokovna skupina pripravila strokovna izhodišča, ki temeljijo na aktualnih teoretičnih podlagah in evropskih dokumentih, ter pristopila k pripravi učnih načrtov. Predvidevamo, da bo uvedba učnih načrtov realizirana z novim šolskim letom, to je 1. septembra 2020. Strokovno javno razpravo o učnih načrtih predvidevamo novembra 2019. Pričakujemo, da bodo učni načrti v postopek sprejemanja pri strokovnem svetu vloženi decembra 2019 ali najkasneje januarja 2020," o tem, kako daleč je novi predmet, odgovarja Anja Vujasinović z zavoda za šolstvo. Predmet bi uvedli v srednje poklicno, srednje strokovno in gimnazijsko izobraževanje, kako točno se bo imenoval, pa še niso določili. Laična javnost se na socialnih omrežjih medtem že prepira, kako naj se tak predmet imenuje in kaj bi moral vsebovati.
"Poleg teoretičnih vsebin bodo poudarjeni razvijanje in spodbujanje pozitivnih državljanskih stališč in vrednot, spodbujanje dejavnega sodelovanja šolajočih na ravni šole in družbe nasploh ter razumevanje demokracije in delovanje družbenih in političnih institucij," pojasnjuje sogovornica z zavoda za šolstvo. Vsebina predloga predmeta zajema teme, kot so kritično mišljenje, človekove pravice, demokracija in demokratična kultura, vloga medijev in civilne družbe, ustavna ureditev in politični sistem Slovenije, evropski integracijski procesi institucije Evropske unije in mednarodnih organizacij ter globalni izzivi človeštva, naštejejo na zavodu. Predmet bo vključeval tudi vsebine o pravnem, socialnem in ekonomskem sistemu, prav tako pri snovanju predmeta upoštevajo metodologijo in priročnike za izobraževanje za demokratično kulturo, ki so jih izdelali v Svetu Evrope.
V drugem ali tretjem letniku
Predlog zasnovanega predmeta temelji na strokovnih izhodiščih in obsega pregled domače in ključne tuje strokovne literature ter primere učnih načrtov tujih držav s področja državljanske vzgoje in izobraževanja, upoštevajoč tudi učni načrt za predmet domovinska in državljanska vzgoja in etika v osnovni šoli ter katalog znanja za predmet družboslovje v srednjem poklicnem izobraževanju, so še poudarili snovalci programa.
Predmet bo obsegal predvidoma 35 ur na leto, dijaki ga bodo osvojili v drugem ali tretjem letniku srednje šole. Del ur bo mogoče izvajati v strnjeni obliki, del ur pa bodo šole izvajale po urniku vsak teden. V srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju bo vsebina umeščena v program, ki je namenjen splošno izobraževalnim predmetom, v gimnazijskem izobraževanju pa v obvezni del obveznih izbirnih vsebin.
