Po nedavni spremembi odloka, ki je z ostrejšimi merili izpolnjevanja pogoja PCT začela veljati v sredo, je vlada v četrtek postregla z novim, v katerem je dodala nekaj izjem, a tudi zaostritev.
Testiranje ni več ena od možnosti, a le za nekatere
Bistvena sprememba je pogoj PC (preboleli ali cepljeni) brez T (testirani) za zaposlene v državni upravi. Ta ukrep začne veljati oktobra, ko morajo biti vsi, ki covida niso preboleli, cepljeni s prvim odmerkom, drugega pa morajo prejeti do 1. novembra. Spomnimo, da se je že pred dnevi namigovalo o ukrepu obveznega cepljenja za zaposlene v javnem sektorju. Zdaj je to sprejeto, a le delno, saj bo pogoj namreč veljal le za ožjo državno upravo in ne za celoten javni sektor. Torej ne za šolnike, zdravstvene delavce in ne za zaposlene v domovih za starejše. "Gre torej za pravilo, ki se tiče okoli 28.000 zaposlenih, če bi govorili o celotnem javnem sektorju, bi šlo za približno 175.000 ljudi. V državno upravo sodijo vsa ministrstva in njeni organi v sestavi, torej tudi policija in vojska, pa inšpektorji, agencije in uradi. Na primer Statistični urad in Agencija za okolje," razlaga politolog s Fakultete za družbene vede Miro Haček.
Le pol cepljenih ali prebolelih
V sredo, ko je začel veljati pogoj PCT skoraj povsod, so iz Sindikata policistov Slovenije sporočili, da je nekaj policistov zaradi neizpolnjevanja teh pogojev iz službe bilo poslanih domov. Koliko je bilo teh policistov, ni znano. Na Generalni policijski upravi pa na vprašanje, koliko policistov je cepljenih, koliko prebolelih in koliko se jih mora testirati (če se ne bodo cepili, torej s 1. novembrom ne bodo mogli v službo), odgovarjajo, da "v ministrstvu za notranje zadeve z organoma v sestavi (to sta policija in inšpektorat za notranje zadeve, op. p.) dobra polovica zaposlenih izpolnjuje pogoj P ali C, slaba polovica zaposlenih pa se mora testirati." (epl)
"S tem želimo preprečiti, da bi se virus širil v prostorih delodajalca med zaposlenimi, ki niso cepljeni. Izjema so tisti, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, za njih bo izjemoma možno samotestiranje," je povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik. A umik pogoja T nikakor ne pomeni obveznega cepljenja za to skupino, je še zatrdil minister. "Nikogar od zaposlenih v državni upravi ne silimo k cepljenju, ne predpisujemo obveznega cepljenja, želimo pa s tem dodatno spodbuditi k cepljenju. Cepljenje oziroma prebolevnost postavljamo samo kot pogoj, da lahko javni uslužbenec opravlja delo v prostorih delodajalca. Vsi tisti, ki se ne želijo cepiti, bodo delo lahko opravljali od doma, če narava in vrsta dela ter delovni proces to omogočajo," je pojasnil. Če dela na domu zaradi narave in vrste dela ter delovnega procesa ni možno organizirati, bo delodajalec lahko ukrepal v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
Diskriminacija v primerjavi z javnim sektorjem
Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, je po sprejetju odloka dejal, da mu že od jutra zvoni telefon. "Člani sindikata me sprašujejo, kaj bomo naredili, saj se nekateri ne bodo cepili pod nobenim pogojem.
Odlok je zame sporen. Takšne odločitve bi morale biti sprejete v državnem zboru s spremembo zakona o nalezljivih boleznih, ne pa z odloki. Prav tako gre za diskriminacijo javnih uslužbencev, ki so zaposleni v državni upravi v primerjavi s tistimi v javnem sektorju, zato bomo na ustavno sodišče vložili pobudo za ustavno presojo omenjenega odloka," je dejal Verk, ki ne pristaja na argument, da morajo biti državni uradniki oziroma vlada kot delodajalec vzor drugim, da se cepijo. Prepričan je, da bo z uvedbo pogoja PC v državni upravi narejene več škode kot koristi, saj bi lahko v skrajni fazi tisti, ki se ne bodo želeli cepiti, zaradi narave dela pa tudi ne bodo mogli delati od doma, ostali brez službe. (um)
Obvezno cepljenje mora biti stvar zakona, ne odloka
A odvetnica Nataša Pirc Musar odgovarja, da je to tiho uvajanje obveznega cepljenja, najbolj sporen pa da je način, saj bi morali take ukrepe sprejemati z zakoni in ne z odloki. "Obveznega cepljenja brez zakonske podlage ni mogoče urediti in tukaj je država naredila strahovito napako. Če se bo država odločila za obvezno cepljenje, mora najprej narediti temeljito analizo, implementirati načelo sorazmernosti in pogledati, v katerih skupinah ljudi bi obvezno cepljenje sploh bilo zakonito," razlaga. Koritnik je med drugim dodal, da je država tukaj nastopila v vlogi delodajalca in vse druge delodajalce pozval, naj zaradi spremenjenih okoliščin glede epidemije covida-19 opravijo revizijo ocene tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe, pri čemer se posvetujejo s strokovnim delavcem za varnost pri delu in izvajalcem medicine dela. Nato pa naj v skladu s to oceno in upoštevaje splošne epidemiološke razmere organizira delo v okviru svojih pristojnosti. Bi torej lahko pogoj PC (brez T) vpeljali tudi drugi? Pirc Musarjeva odgovarja, da načeloma lahko, ampak bo za to potreben posvet z zdravnikom medicine dela, ki je zadolžen za posamezno podjetje. "Če bi pri oceni tveganja ugotovili, da se res ne da drugače zagotoviti delovnega procesa, da na primer ni mogoče delo od doma in da so ljudje v pisarnah preveč skupaj. A tudi tukaj mora načeloma delodajalec dati zaposlenim na voljo testiranje, saj drugače ni opredeljeno v zakonu," razmišlja.
Vlada naj uveljavi pogoj PC širše
O obveznem cepljenju so večkrat na glas razmišljali tudi gospodarstveniki. K temu je denimo pozvala tudi Trgovinska zbornica in njena predsednica Marija Lah zato opozarja, da tak signal vlade podpira, vendar pa da so ocene tveganj že naredili in da pogoja testiranja za zdaj ne morejo umakniti. "Dokler bo odlok vlade dopuščal tudi možnost testiranja, delodajalci tega ne moremo zaostrovati. Vlado smo zato že večkrat pozvali, naj uveljavi pogoj PC ne le v državni upravi, pač pa tudi širše," pravi Lahova. Še prej kot v gospodarstvu bi bil tak pogoj smiseln v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih.
Vsi, ki se ne želijo cepiti, bi delo lahko opravljali od doma, če vrsta dela to omogoča
"Zagotovo bi bilo treba pri zaposlenih v zdravstvu umakniti pogoj T, kar bi pomenilo obvezno cepljenje, a vprašanje je, če bi revidirana ocena to pokazala. Izjava o varnosti in zdravju pri delu seveda je dokument, ki ga delodajalec lahko uporabi za to, a mislim, da to ne bi smelo biti prepuščeno posamičnemu delodajalcu, ampak bi morala to storiti vlada," razmišlja Stanislav Pušnik, direktor Zdravstvenega doma Ravne, sicer specialist medicine dela. "Poznamo primere, ko je neko cepljenje v zdravstvu obvezno. To je na primer cepljenje proti hepatitisu B. Po analogiji bi lahko rekel, da je zagotovo tudi covid-19 bolezen, ki zahteva tako ukrepanje. Res je, da ta bolezen še ni tako dolgo med nami in še ni toliko izkušenj kot s hepatitisom B, a vseeno. To bi morali urediti splošni akti, ki jih pripravlja zdravstveno ministrstvo, ne pa posamični zavodi," še pravi.
Pristojni so ne glede na ta ukrep zadovoljni s povečanim zanimanjem za cepljenje v zadnjem tednu, ki bi lahko po nekaterih ocenah za 25 odstotkov zmanjšalo napovedane obremenitve zdravstvenega sistema. Cepljenje bo zato še naprej glavna prioriteta in minister za zdravje Janez Poklukar je zagotovil, da bo to nemoteno potekalo tudi ob koncih tedna. Na skupen sestanek je zato sklical vse župane in jih pozval, naj s pozivi pripomorejo k cepljenju občanov in pomagajo pri čim boljši dostopnosti cepilnih centrov. Župani so se odzvali različno - veliko jih je občane neposredno pozivalo že doslej, drugi pa so ocenili, da je dovolj informacij, na podlagi katerih se občani samostojno odločajo, ali se bodo cepili ali ne.
Med izjemami zdaj tudi bencinski servisi
Odlok določa še nekaj izjem. Po novem pogoja PCT ni treba izpolnjevati mlajšim od 15 let in ne več mlajšim od dvanajst let, kot je veljalo še včeraj. Med izjeme sodijo še osebe, ki so vključene v storitev vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji, ter osebe, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v varstveno-delovne centre, centre za usposabljanje, delo in varstvo ter dnevne centre domov za starejše občane. PCT-pogoja ne potrebujejo tudi uporabniki zdravstvenih storitev, če gredo na cepljenje proti covidu-19 ali testiranje, ter uporabniki poštnih storitev, če gre za prevzem pošiljk, ki jih je treba osebno prevzeti, ker bi zaradi neprevzema nastale pravne posledice.
Poleg naštetih ostajajo v veljavi tudi izjeme, ki so bile opredeljene že prejšnji teden. To so učenci in dijaki pri prevozu z javnim potniškim prometom, osebe, ki k izvajalcu zdravstvene dejavnosti spremljajo otroka do dopolnjenega 15. leta oziroma odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase, in osebe, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v vrtec, prvo triletje osnovne šole, glasbeno šolo, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Med drugim PCT-pogoja ne bo treba izpolnjevati niti za nujno oskrbo z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami ter za oskrbo na bencinskih servisih. Prav tako ne bo potreben za dostop do humanitarne pomoči in za centre, kjer omogočajo brezplačen dostop do osnovnih življenjskih dobrin socialno ogroženim skupinam.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
