Vanessa Čokl
Ko je Evropska unija v svojih dokumentih v prejšnjem desetletju prvič uporabila besedo telemedicina, so v Združenih državah Amerike izdajali že knjige o telemedicinski zgodovini, je na 31. mednarodnem posvetu Medicina, pravo in družba v Mariboru, ki se je v petek, prvi dan od dveh, ukvarjal z digitalizacijo v (slovenski) medicini, spomnil Dejan Dinevski z mariborske univerze, med drugim bodoče zdravnike uči medicinsko informatiko. Slovenski projekt eZdravje ima začetek v 2008, a je bil do leta 2015, čeprav je denar bil, narejen "en dober nič", je povzel. Takrat je eZdravje prišlo pod Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in oživelo. Za posamične poskuse telemedicinske prakse pred tem pri nas Dinevski pravi, da so prezgodaj zapeli. "Dokler nas ni brcnil covid."
Za telemedicino po besedah Dinevskega splošna digitalna pismenost zadošča. Dokler nismo na prihodnostnih pametnih terenih umetne inteligence, ki je že sposobna odpravljati na primer zdravniške napake. Omenil je pomoč umetne inteligence radiologom iz pametne analize več milijard radioloških posnetkov. Pa zelo uspešen evropski projekt analize radioloških posnetkov pljuč po covidu. Ali, že prej, IBM-ovega Dr. Watsona, pametni računalnik, ki je bolje od zdravnikov diagnosticiral redke bolezni.
"Na srečo je digitalizacija dosegla tudi zdravstvo"
Torej, kje smo? V resnici je dveletna epidemija koronavirusa, ki je najprej suspendirala fizične stike, dobra novica za digitalizirano medicino v Sloveniji. "Na srečo je digitalizacija dosegla tudi zdravstvo. Da nadoknadimo zamujeno. Smo sredi velikih sprememb. Zdravstvo ne bo več takšno kot danes," pravi Dominika Oroszy, pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana in članica skupine za digitalizacijo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
UKC Ljubljana ima že kaj pokazati: Telemedicinski center, obravnavo na daljavo iz tega centra so predvsem covidni bolniki zelo dobro sprejeli. Toda v Ljubljani so odvisni le od proračuna UKC-ja. Medtem ko na ministrstvu za zdravje državno strategijo digitalizacije šele sestavljajo. Katarina Kralj z ministrstva jo je obljubila za november 2022 in od Dominike Oroszy dobila opombo, naj ministrstvo ne pozabi na tiste, ki že delajo. Kraljeva je zagotovila, da ne bodo odkrivali tople vode in solirali, kakor da se pred tem ni naredilo popolnoma nič.
Na Portugalskem, od koder je v Maribor prišel predstavit izkušnje in svetovat vodja tega njihovega nacionalnega projekta Henrique Martins, so medicino, zdravstveni sistem in bolnike kot uporabnike zdravstvenih storitev začeli načrtno digitalizirati leta 2012. A kot rečeno, kljub vsemu tudi Slovenija ni bosa. Matjaž Drev z NIJZ: "Imamo informacijski sistem eZdravje." Aplikacijo zVEM, zbirko podatkov o posameznikovih zdravstvenih zadevah, je covidna epidemija dokončno udomačila. Samo v letu 2021 je bilo na portalu zVEM 24 milijonov obiskov, občutno se je pomnožilo število registriranih uporabnikov ... Po drugi strani tudi varnostno dobro rešene aplikacije zNET vsi izvajalci, ki so torej javni in zasebni, še ne koristijo. Drev jih poziva, naj to storijo in s tem tudi varnost podatkov dvignejo na novo višino.
Digitalizacija predpostavlja tudi poenotenje računalniških sistemov pa ustrezno opremljenost in digitalno pismenost tako medicinskega osebja kot bolnikov. Pravniki opozarjajo še na problem sekundarnih podatkov, kako torej zagotoviti, da se osebni podatki o zdravstveni sliki ne bi nepooblaščeno uporabljali. Aleš Završnik je vrgel še kost: kako podatke "razpredsoditi", ko "stroj" prevaja, kar so sestavili k predsodkom nagnjeni ljudje. Ne nazadnje, digitalna medicina ne sme pozabiti, da vsi starejši vendarle nimajo računalnika. Je pa še popolna teorija pri nas enotni elektronski zdravstveni karton. Ko je zdravnik Tadej Battelino, po čigar svetem prepričanju bi moral biti absolutna prioriteta, v Mariboru vprašal, koliko zdravnikov v publiki uporablja računalniško prepoznavanje govora, ki je med osnovami elektronskega zdravstvenega kartona, se ni dvignila niti ena roka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
