Novele štirih davčnih zakonov, s katerimi si želi vlada v letu 2020 dodatno razbremeniti delo in bolj obdavčiti kapital, so vse ostale v svežnju, ki ga je povezala koalicija. Predlog Levice, da bi dohodninsko novelo umaknili iz paketa - nova dohodninska lestvica in višja splošna olajšava bi ljudem prinesli 138 milijonov evrov -, ni naletel na odprta ušesa niti vlade niti članov odbora za finance. Polovica jih je bila proti.
Koordinator Levice Luka Mesec je umik dohodnine utemeljil s tem, da zakon ni javnofinančno nevtralen, kot je napovedoval finančni minister Andrej Bertoncelj, saj bo v proračunu pustil 74 milijonov evrov minusa. Tudi sindikati v ekonomsko-socialnem svetu so takim spremembam za bogate nasprotovali. Podobno kot Levica so trdili, da kljub ministrovim zatrdilom ne razbremenjuje srednjega razreda, ko pa prinaša posamezniku s šestkratnikom povprečne plače 12-krat več kot tistemu s povprečno plačo. Prvemu 166 evrov mesečno, drugemu 13 evrov. Vlado je Mesec spomnil še na en razlog za umik dohodninske novele - snedla je besedo, da bo davčno reformo povezala z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Minister bi se izogibal besedi kriza
Vsi v državi se zavedajo ohlajanja, je rekel finančni minister Andrej Bertoncelj. In dodal, da "imamo ne glede na vse (nižajoče se napovedi rasti, op. p.) ugodno rast", v vladi pa želijo s temi ukrepi to ugodno poslovno okolje ohraniti. Nato je minister zatrdil: "Jaz bi se ob tem izogibal besedi kriza. Jaz je pa res ne vidim. In je tudi pravzaprav nihče ne vidi. Pred kratkim sem bil pri izvršni direktorici Mednarodnega denarnega sklada, na srečanju z vsemi finančnimi ministri, pa nobeden ne govori o krizi. Res pa je, da lahko govorimo o kakšni tehnični recesiji. Nekatere države v naši soseščini se že nahajajo v njej, ampak v letu 2020 se tudi pri njih že kažejo prvi znaki ogrevanja. Govorimo pa vsi o ohlajanju, ker se tega zavedamo, in s to mislijo smo pripravljali vse pakete."
Je zdaj čas za več ali manj davkov?
Ko naj bi se lotili odločanja o dopolnilih novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, pa se je vnela skoraj triurna debata, ali lahko s tako (anti)reformo vlada ogreje ohlajajoče se gospodarstvo. Sprva je bil pogovor še povezan z višjo obdavčitvijo dobička (s 25 odstotkov na 27,5) pri prodaji izvedenih finančnih instrumentov. Jožefu Horvatu (NSi) se je tako zdelo neprimerno, da bi zaradi dodatnih 30 tisoč evrov, kolikor bi dvig te obdavčitve prinesel, morda zavrli razvoj tega trga (lani je Furs izdal 366 odločb in odmeril 84 tisoč evrov davka tistim, ki so imeli dobiček). A vmes so se vrstila vprašanja, ali bomo vzdržali v času ohlajanja 3,7 milijarde evrov višjo javno porabo med letoma 2018 in 2020. Zakaj je vlada z dvigom davkov čakala, saj bi jih morala v krizi kvečjemu zniževati? In kako to, da potem, ko pričakuje med letoma 2014 in 2020 kar 2,5 milijarde evrov več prihodkov, ne najde za dohodnino piškavih 120 milijonov evrov, ampak jih jemlje finančni minister gospodarstvu? Vse do trditve Levice, da proračun zdaj krvavo potrebuje denar, ki se mu z reformo za bogate odreka, oziroma, zakaj je bolje, da ima te evre v žepu državljan in ne finančni minister.
Za konkurenčno in predvidljivo davčno okolje
Ministra Bertonclja dolgo niso izzvali k splošni razpravi o časih, v katerih vlada vleče te poteze. Potem je le popustil pri predstavitvi novosti, ki čaka podjetja z uvedbo sedemodstotne minimalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, s katerimi bi proračun zbral 47 milijonov evrov. Z delodajalci so se dogovorili, da bo stopnja davka ostala 19-odstotna, so slišali člani odbora, ker so želeli gospodarstvo čim manj obremeniti, a se bodo o obdavčitvi še pogovarjali po spomladanski napovedi. Bertoncelj je zatrdil, da si želijo z ukrepi ohranjati v državi stabilno, konkurenčno in predvidljivo davčno okolje, naš trg dela pa narediti bolj ugoden, konkurenčen in mednarodno primerljiv.
