
Primož Cimerman, direktor Medgeneracijskega centra Bistrica Domžale, ki je sicer nadstandardni zasebni dom za starejše, a s koncesijo, je že obvestil stanovalce in njihove svojce, da se bo oskrbnina za okoli sto stanovalcev zvišala za 200 evrov na mesec, če s Petrolom ne bo dosežen dogovor o nižji ceni električne energije. "Še decembra je račun za elektriko, s katero tudi ogrevamo dom, ker imamo toplotno črpalko, znašal 5800 evrov. Januarja nam je potekla dolgoročna pogodba in dobili smo položnico po novih cenah - 40.800 evrov. Da, prav ste razumeli, ceno elektrike so nam zvišali za 780 odstotkov," pojasnjuje Cimerman.
Pogajanja s Petrolom še v teku
Padli so namreč v kategorijo poslovnih odjemalcev, ker se njihovemu upravitelju stavbe, podjetju Tabor, ni uspelo dogovoriti drugače, čeprav gre za stanovanjski objekt, dom za starejše. Račun je zavrnil, v pogajanjih s Petrolom pa zaenkrat le nekoliko znižal ceno električne energije, a je še vedno za okoli 340 odstotkov višja, kot je bila decembra.

"Tako je novi račun še vedno okoli 20.000 evrov na mesec. In ker se stroški bivanja, tudi vse podražitve, po sedaj veljavnih pravilih odražajo v višini oskrbnin, bi to pomenilo, da bi samo zaradi višjih stroškov ogrevanja vsak izmed naših stanovalcev moral na mesec plačati 200 evrov več. S tem se nikakor ne moremo sprijazniti in se s Petrolom še pogajamo," dodaja Cimerman. So pa stanovalce o tem že obvestili. Ker gre za nadstandardni dom, kjer oskrba I stane med 900 in 1000 evri, oskrba IV pa okoli 1700 evrov, ima večina njihovih stanovalcev sicer dobre pokojnine in premožne svojce, a ob takih povišanjih vendarle ne morejo ostati ravnodušni.
S cenami energentov in hrane, ki so v zadnjih mesecih poletele v nebo, se seveda soočajo tudi v vseh drugih domovih. "Letošnje leto je za nas še posebno težko, saj se vse draži. Stroški poslovanja enormno rastejo. Od dviga minimalne plače do drastičnega povečanja cen energentov in hrane. Tedensko dobivamo od dobaviteljev obvestila o podražitvah mesa, olja, mlečnih izdelkov. To leto bo polno izzivov in težko napovem, ali se bodo oskrbnine še zviševale. Močno upam, da ne, saj pričakujem, da bo to vsesplošno krizo pomagala reševati tudi država. Ne moremo konstantno vsega tega finančnega bremena z dvigi oskrbnin prevaliti na starostnike in njihove svojce," pravi Gregor Žigon, direktor mariborskega Doma pod gorco.
Na ministrstvu navkljub vsemu optimistični
Na ministrstvu za delo navkljub vsem tem podražitvam ocenjujejo, da v letošnjem letu dodatnih uskladitev (beri zvišanj oskrbnin) ne bo, saj so izvajalci v ceni storitve že upoštevali rast stroškov materiala in storitev. Za višje stroške dela, ki so posledica sklenjenega aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, pa se sredstva za višje plače zaposlenih domovom zagotavljajo iz proračuna.
Možna še dodatna zvišanja med letom
V večini domov bo oskrbnina višja že na aprilskih položnicah. Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 76 domov že poslalo predloge za višje oskrbnine. Le deset odstotkov domov se je odločilo, da oskrbnine ostanejo enake. Soglasje za višje oskrbnine je bilo izdano za zdaj 44 domovom. Pri preostalih ministrstvo še čaka na prejem zahtevanih dopolnitev k vlogam, tako da bodo soglasja izdana predvidoma do konca prihodnjega tedna. Domovi, ki so že prejeli soglasje ministrstva, so ceno oskrbe I v povprečju zvišali za 2,9 odstotka, oskrbe IV pa za 2,8 odstotka.
V domovih so kot glavni razlog za dvig oskrbnin večinoma navajali višje stroške energentov. A pozor, pri rednem, vsakoletnem marčevskem zvišanju oskrbnin gre za rast cen v preteklem letu. Letošnje podražitve se bodo tako pri oskrbninah poznale šele prihodnje leto. Ob tem pa ne kaže spregledati, da pravilnik dopušča tudi dodatne, izjemne uskladitve z višjimi stroški domov tudi med letom, na kar vplivajo tako cene energentov, hrane kot tudi višje plače zaposlenih.
"Socialnovarstveni zavodi se v zadnjem obdobju soočajo z vse večjimi pritiski dobaviteljev po dvigu cen živil. Glede na zadnje podatke, ki smo jih prejeli, so dobavitelji povišali cene za sveže mleko, skuto, sladko smetano in maslo za 29,98 odstotka, za sir, trajno mleko, kislo smetano za 19,17 odstotka, za konzervirano hrano za 30 odstotkov, ribe in morske sadeže za 24 odstotkov, lokalno pridelan kefir za 4,99 odstotka, piščančje meso za 14,99 odstotka ter perutninsko meso za 17,23 odstotka. Povprečna napovedana rast cen živil v 41 socialnovarstvenih zavodih tako znaša že več kot 17 odstotkov, nekateri izdelki pa se dražijo vse do z zakonom o javnih naročilih določene najvišje meje 30 odstotkov," ugotavlja Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
"O cenah pri dobavitelju Petrolu nimamo podatkov, smo pa pred kratkim zagnali skupno javno naročilo za dobavo zemeljskega plina za 36 socialnovarstvenih zavodov. Postopek še ni zaključen, ocenjena vrednost javnega naročila pa se je od septembra 2021 povišala za približno 325 odstotkov," odgovarja Sahernik. Skupnost je zato pristojnim že predlagala, da po vzoru zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu oblikujejo tudi začasne ukrepe za omilitve posledic dviga cen energentov za področje socialnega varstva in tako preprečijo, da bodo izvajalci prisiljeni izjemno rast stroškov prenesti na uporabnike.