
Po vsej Sloveniji danes dijaki bojkotirajo pouk na daljavo, s čimer so se pridružili iniciativi Zahtevamo šolo, ki zahteva odprtje srednjih šol. Po nekaterih šolah smo preverili, kakšen je odziv na pobudo iniciative. Na Gimnaziji Ravne na Koroškem je večina dijakov podprla protest, pri pouku je to dopoldne sodelovala namreč le desetina dijakov, v Slovenj Gradcu je pri pouku le en razred, velika večina protestno ni priklopljena na računalnike.
"V naši dijaški skupnosti smo imeli glasovanje, če se bomo bojkota udeležili. Večina jih bila za, tako da smo se odločili za štrajk. Strinjali smo se, da gre za skupno dobro vseh nas, podporo smo dobili tudi pri profesorjih. Zagotovo je vmes kak posameznik, ki se ne strinja, a takšni so v veliki manjšini," nam je povedala predsednica dijaške skupnosti na Gimnaziji Ravne na Koroškem Špela Primožič. Da dijake v njihovi njihovih zahtevah oziroma prošnjah podpirajo, je potrdil tudi ravnatelj Drago Benko. "Pouk prek zooma sicer izvajamo tudi danes. Za tiste, ki se bojkota niso udeležili. Profesorji so prisotni, priključenih je približno 10 odstotkov dijakov. Eni so današnji dan izkoristili za vprašanja profesorjem, za dodatno utrjevanje."
"Če je volja, bi se vse dalo dogovoriti"
Lars Podkrajšek, dijak Gimnazije Bežigrad in član Iniciative Zahtevamo šolo, pravi, da so tudi na njihovi gimnaziji mnenja dijakov o udeležbi na protestu zoom pouka zelo deljena, zato trenutno nima podatkov, koliko dijakov je bojkotiralo pouk na daljavo. "V mojem razredu je manjkalo dve tretjini dijakov," je dejal in dodal, da bodo z natančnejšimi podatki lahko postregli jutri.
Tudi na šolskem centru, v okviru katerega delujejo Gimnazija Antona Aškerca, Srednja lesarska šola in Srednja strojna in kemijska šola, je odziv na protest zelo raznolik. "Ponekod manjka 30 odstotkov, spet nekje drugje se jih je pouka udeležilo le 30 odstotkov. Kako so ravnali je svobodna odločitev posameznika, nihče ne bo, ker je manjkal, dobil neopravičenih ur," je povedala direktorica šolskega centra Nives Počkar. Slednja protestne akcije ne podpira, saj stavi na dialog. "Če je volja, bi se vse dalo dogovoriti," je še dodala
Avtomehanik brez prakse?
Čimprejšnje vrnitve dijakov v šole si želi tudi ravnateljica Srednje šole Ravne Ivanka Stopar, kjer bojkot pouka na daljavo v celoti podpirajo. "Dijaki, ki se danes pouka niso udeležili, ne bodo dobili neopravičenih ur. Pouk izvajamo s tistimi, ki so priklopljeni. Si pa resnično želim, da bi določene skupine dijakov lahko prišle v šolo. Z veseljem se bi prilagodili, jih razdelili na še manjše skupine, tudi popoldan smo pripravljeni izvajati pouk, vse da bi se dijaki lahko vrnili. Našim dijakom je težje kot gimnazijcem. Gre za strokovno šolo, kjer je zelo pomembna praksa. Lahko se na daljavo naučiš zgodovino, ne moreš pa na daljavo nadomestiti prakse. Bi vi dali popravljati svoj avto serviserju, ki se je šolal na daljavo, brez prakse? Nisem strokovnjakinja za področje zdravstva, lahko pa povem, da tako dijaki kot profesorji zelo trpimo," je kritična Stoparjeva. Protesta so se skoraj v celoti, od osmih razredov je na zoomu prisoten le eden, udeležili tudi dijaki in dijakinje slovenjgraške gimnazije. "Podpora učiteljev, tudi mene, je nesporna. Razmere so težke. Čez en mesec bo že eno leto odkar so se šole prvič zaprle, v tem času pa so bili dijaki pri pouku v živo prisotni le mesec in pol. Logično je, da tega ne zmorejo več. Če hočeš dobiti znanje, pouk na daljavo ni in more biti nadomestek," pa je prepričan ravnatelj Stane Berzelak.
Akcija v Velenju - branje protesta
Mladinska aktivistična organizacija Velenje je dopoldne na Titovem trgu protestno organizirala branje javnega poziva mladinske aktivistične organizacije k odprtju šol. "Mladi imamo dovolj vlade in sistema, v katerem imajo gospodarstvo in interesi kapitala prednost pred izobraževanjem! Od vlade zahtevamo, da postane vrnitev v šole prva prioriteta, takoj po življenjih ljudi. Zahtevamo takojšnjo možnost šolanja v živo, za tiste, ki si to želimo in potrebujemo," so bili jasni. "Mladi smo naveličani sedenja pred zasloni. Naveličani smo videokonferenc, dela brez povratnih informacij ter splošne dezorientiranosti, ki nam jo povzroča izobraževanje na daljavo."
Kot so izpostavili, bodo, če bodo stvari šle tako naprej, dijaki 2., 3. in 4. letnikov v enem letu imeli dober mesec in pol šole. "Ne dvomimo v obstoj virusa in ne zavračamo smiselnih ukrepov, prav tako ne dvomimo v potrebnost cepljenja, vendar se preprosto ne strinjamo z samovoljnostjo oblasti," so poudarili in medtem, zavedajoč obtožb, ki bodo najverjetneje sledile, dodali, kako imajo odrasli dvojna merila, kadar gre za mladostnike. Če ne naredijo ničesar, jim očitajo neodzivnost, pasivnost. "Po drugi strani pa znajo hitro obsoditi kakršnekoli poskuse naše aktivnosti."
Da ne morejo več sprejeti ignorance odločevalcev, so poudarili, saj zaprtje šol poleg slabše izobrazbe mladim onemogoča tudi druženje in tkanje socialnih stikov, ki so v tem obdobju še kako pomembni.

Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, ki jo v tem šolskem letu obiskuje blizu 500 dijakov, pravi, da tudi danes poteka pouk na daljavo, a je opazno manjše sodelovanje v vseh letnikih. Dan smo namenili bolj utrjevanju snovi na daljavo. Profesorji opažajo, da sodeluje manj dijakov kot sicer, slaba tretjina se jih je odločila za bojkot. Da danes ne bodo sodelovali pri pouku na daljavo, se je odločila tudi kakšna četrtina dijakov Šolskega centra Ptuj, kjer so dijaki že v nedavnem javnem pismu opozorili na težave pri praktičnem delu izobraževanja, ki na daljavo zagotovo ne more nadomestiti resnično praktičnega dela v delavnicah in ob neposredni pomoči profesorjev in mentorjev.
"To, da se vključiš v sistem izobraževanja na daljavo, še ne pomeni, da si z mislimi tudi zares pri pouku. Počasi imamo že vsega dovolj in bi radi v šolo, še posebej mi, ki zaključujemo štiriletno šolanje," na vprašanje, ali sodeluje v današnjem protestu, odgovarja bodoči strojnik.
Srednje šole se bodo, če se bo vlada držala svojega načrta, popolnoma sprostile šele v rumeni fazi. V oranžni, kamor bo Slovenija, kot vse kaže, napredovala ta teden, bodo srednje šole odprli za zaključne letnike. Ostali bodo morali počakati na rumeno barvo, kar v številkah pomeni dnevno povprečje okužb, ki je nižje kot 600 in manj kot 500 ljudi v bolnišnicah. Trenutno sta številki 847 in 946.