
"Slovenija je varna država in odgovornost vseh nas je, da to visoko stopnjo varnosti zadržimo in ohranimo tudi v prihodnje," poudarja ob današnjem dnevu nacionalne varnosti notranji minister Boštjan Poklukar. "Ob tem se zavedamo, da se varnostno okolje nenehno spreminja in pred nas postavlja številne varnostne izzive. Odgovor na te izzive pa je usklajen in hiter odziv vseh nosilcev nacionalnovarnostnega sistema v Sloveniji," še pravi Poklukar.
Notranji minister je prepričan, da je za kakovostno opravljanje poslanstva policije eden od nujnih korakov sprejetje ključnih strateških dokumentov za delo, kot sta nova resolucija o nacionalni varnosti in resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete v obdobju od leta 2019 do 2023 - ta je bila sprejeta v parlamentu januarja. Prva je v postopku sprejemanja v parlamentu, gre pa za temeljni dokument za nadaljnje politike na tem področju, ki opredeljuje izhodišča, na podlagi katerih se bo Slovenija lahko odzvala na varnostne grožnje. Cilj resolucije je doseči čim večjo stopnjo nacionalne varnosti, pri čemer dokument naslavlja zelo različne vire ogrožanja, tudi sodobne kibernetske in hibridne grožnje.
PRORAČUN NOTRANJEGA MINISTRSTVA
- rebalans 2019: 395,6 milijona evrov, od tega za policijo 369 milijonov evrov
- predlog za leto 2020: 408,9 milijona evrov
- predlog za leto 2021: 414,1 milijona evrov
PRORAČUN MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
- rebalans 2019: 503,94 milijona evrov, od tega za vojsko 412 milijonov evrov, za zaščito in reševanje pa slabih 41 milijonov evrov
- predlog za leto 2020: 545,85 milijona evrov
- predlog za leto 2021: 561 milijonov evrov
PRORAČUN SOVE
- rebalans 2019: slabih 16 milijonov evrov
Varovanje južne meje ena prednostnih nalog policije
Notranji minister je prepričan, da policija nujno potrebuje sodobnejša pooblastila. "V ministrstvu obžalujemo odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo nekatere zakonske rešitve. Zato že pripravljamo nove zakonske spremembe, saj policija v 21. stoletju lahko učinkovito dela in ukrepa, če ima za to sodobna pooblastila in orodja," pravijo na notranjem ministrstvu.
Z roko v roki s sodobnejšimi pooblastili pa gredo ustrezna sredstva in oprema, so prepričani na notranjem ministrstvu. "Vlada je področje notranje varnosti prepoznala kot prednostno in zato ministrstvu za notranje zadeve namenila stabilna proračunska sredstva, ki nam omogočajo nadaljnji razvoj in modernizacijo. Tako za policijo nabavljamo osebno zaščitno opremo, različna prevozna sredstva, tehnična sredstva, orožje in strelivo, dobavljen bo nov policijski helikopter, nadgrajujemo informacijske sisteme."
Da si minister s svojo ekipo že od začetka mandata prizadeva za čim hitrejše in čim bolj kakovostno zapolnjevanje kadrovske vrzeli v policiji, še dodajajo na notranjem ministrstvu. "Tako je bila že lani ustanovljena delovna skupina za promocijo zaposlovanja v policiji, v ministrstvu pa interna delovna skupina intenzivno preučuje možnosti in ukrepe s kadrovskega, organizacijskega, izobraževalnega, promocijskega in stanovanjskega področja." Z ministrstva za notranje zadeve sporočajo še, da urejajo tudi položaj zaposlenih v policiji in da jima je od podpisa stavkovnega sporazuma decembra lani uspelo realizirati večino stavkovnih zahtev. "Če pogledamo primerjalno povprečne plače policistov, lahko vidimo, da se je materialni položaj policistk in policistov izboljšal," še pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. Po podatkih MNZ je povprečna bruto plača policistov v skupini C3 junija 2015 znašala 1830 evrov, januarja letos pa 2429 evrov. Število javnih uslužbencev v skupini C3 pa je bilo januarja 2015 6814, januarja letos pa 6773.
Policija premalo prisotna v notranjosti države
Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede: "Slovenska policija je, ker se tiče znanja in usposobljenosti, visoko razvita evropska policija. Problem pa predstavlja pomanjkanje kadrov. Velik del zaposlenih opravlja naloge na meji, zato policisti v notranjosti izvajajo manj nalog, kot bi jih morali in kot se to od njih pričakuje. V notranjosti pa je manj policistov, saj se pričakuje, da bo slej ko prej Hrvaška stopila v schengen in bodo tako policisti z meje na voljo za pomoč kolegom v notranjosti. Pomanjkanje kadrov se tako najbolj pozna na njihovem delu v lokalni skupnosti, premalo so prisotni v lokalnem okolju."
Več denarja ne zagotavlja razvojnega preboja v vojski
S skoraj vseh vidikov zveze Nato veljata slovenski obrambni sistem in Slovenska vojska (SV) za podhranjena. Trend naj bi se nekoliko obrnil navzgor v naslednjih dveh letih, saj je obrambni minister Karl Erjavec uspel izposlovati dvig obrambnega proračuna za leti 2020 in 2021. Kam bo šel dodaten denar v naslednjih dveh letih? Med pomembnejšimi vlaganji v SV v prihodnjih dveh letih Erjavec navaja nabavo Toyotinih terenskih vozil 4 x 4, temu bo v teh dveh letih namenjenih skupno 14 milijonov evrov. Dokup uniform in osebne opreme bo vojsko v dveh letih stal 18,4 milijona evrov, dokup streliva 20 milijonov evrov, dokup pehotne oborožitve pa deset milijonov evrov. Plačati bo treba tudi šest milijonov evrov davka na dodano vrednost za oklepna vozila Oshkosh. Načrtujejo tudi prenovo pristajalne steze v Cerkljah ob Krki, izgradnjo strelišča Apače in nadgradnjo helikopterjev.
Od afer do uspehov
Lani oktobra, po imenovanju novega direktorja Rajka Kozmelja, so zaposleni v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) prekinili skoraj eno leto trajajočo stavko. S Kozmeljem, ki ima močno podporo v Damirju Črnčecu, bivšem direktorju Sove in svetovalcu predsednika vlade Marjana Šarca, se je zdelo, da je v organizaciji zavel nov veter. Kozmelj je po nasvetu opozicijskih kritikov želel Sovo, predvsem pa kadrovanje v njej, narediti bolj transparentno. Maja so objavili razpis za devet novih sodelavcev, odziv je bil velik, saj se je nanj odzvalo skoraj 900 kandidatov. Nato je se Kozmelju, Črnčecu in Šarcu zgodila afera Lepa Nataša, ko naj bi bila slednja posredovala pri zaposlitvi Šarčeve znanke v Sovi. Sicer pa se agencija, ki ji mednarodno kredibilnost načenjajo številne v Sloveniji sproducirane afere, lahko pohvali tudi z uspehih. Eden takih je razkritje hrvaških operativcev, ki so stali za hrvaškimi prisluhi Sekolcu in Drenikovi. (ue)