Denar za avstrijske manjšine: Podvojitev podpor zgolj teoretična

Počasi se izteka mesec dni, ko so koroški Slovenci in druge priznane manjšine v Avstriji, vseh je šest, od zvezne vlade kanclerja Sebastiana Kurza ob stoti obletnici koroškega plebiscita dobile obljubo, da se jim bodo finančne podpore, ki so ostajale na nominalni ravni izpred dobrega četrt stoletja, vendarle skoraj podvojile. Namreč s štirih milijonov evrov na 7,9 milijona evrov za vse narodnostne skupnosti v Avstriji skupaj.

Iz Avstrije niti tretjine denarja

​V materialno nezavidljivi situaciji je sekularni tednik koroških Slovencev Novice, ki izhaja v Celovcu. Še en manjšinski tednik na avstrijskem Koroškem, Nedelja, izhaja pod okriljem Katoliške cerkve. Novice tiskajo na 16 do 20 straneh v nakladi dobrih 2000 primerkov, pri čemer gre okoli 200 izvodov tudi čez mejo v Slovenijo. Večina podpore je za ta tednik, ki je leta 2003 vzniknil na združitvi manjšinskih predhodnikov Slovenskega vestnika in Našega tednika, doslej prihajala iz Slovenije, do 180 tisoč evrov letno. Z Dunaja so Novice letno dobile le okoli 20 tisoč evrov podpore iz avstrijskega sklada za pospeševanje medijev, letos pa so spričo krize s pandemijo novega koronavirusa v uredništvo dobili še dodatnih 30 tisoč evrov.

"To je vse veliko premalo," pove odgovorni urednik Novic Sebastjan Trampusch, "kajti če bi hoteli delati resnejši tednik, bi letno potrebovali vsaj 500 tisoč evrov. Sedaj sva pri tedniku redno zaposlena zgolj dva urednika, ki sva hkrati seveda novinarja, pa tudi tehnična urednika, ki sama delava prelom strani, in administratorja, ki se ubadava tudi z naročninami, denimo. Zunanjih, honorarnih sodelavcev imamo okoli deset. Tehničnega urednika se je tednik zavoljo pomanjkanja denarja že kmalu po združitvi znebil, brez polovično zaposlene administratorke pa smo ostali pred dobrimi petimi leti. Tudi prostori uredništva, ki jih imamo v najemu v Celovcu, so dotrajani. Lastnica vanje noče vlagati, mi pa za to nimamo denarja. Zato že iščemo novo, primernejšo, a cenejšo lokacijo."

Trampusch pove, kako naj bi bil tednik videti, če bi imel spodobno podporo tudi iz Avstrije: "Seveda bi tedaj lahko imeli v redakciji vsaj štiri redno zaposlene in bi tednik tiskali na 24 do 30 straneh. Že zdaj so stroški tiska visoki, 2400 evrov na številko, čeprav je obseg manjši. Več bi lahko imeli zunanjih sodelavcev, mnogih člankov v tako tanek časopis danes ne moremo niti uvrstiti. Še posebej pa razmišljam o nuji, da okrepimo svojo spletno izdajo. Tudi tu bi zagotovo potrebovali vsaj še enega redno zaposlenega, ki bi naš časopis širil po družbenih omrežjih, saj je to vendar za mlajše generacije naše manjšine izredno važno."

​Dobrih novic še ni

Za manjšinske medije je avstrijska zvezna vlada rezervirala 700 tisoč evrov. Toda razpisa za ta denar, namenjen medijski oskrbi manjšin v Avstriji, še ni na svetlem, pove poslovodja Novic iz Narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oraže.

"Vlada se hvali, da je manjšinam skoraj podvojila podpore. Toda vpogled razkrije, da ni čisto tako," nadaljuje Oraže. "To povišanje na 7,9 milijona evrov letnih podpor se deli na štiri področja. Če vzameva 700 tisoč evrov za medijsko oskrbo, so sprva govorili, da bodo s tem denarjem podprli en medij od vsake priznane avstrijske manjšine. Nato so to spremenili in začeli govoriti, da si bosta to razdelila le glavna manjšinska medija: Novice za koroške Slovence in Hrvatske novine za gradiščanske Hrvate. Vendar tega dokončno na vladi še niso potrdili. Za nameček niti še nimamo datuma razpisa oziroma kdaj se lahko za ta denar prijavimo. Vendar smo na naši strani že pripravljeni, da prošnjo kmalu oddamo. Za zdaj ni jasno nikomur, kako bodo ta denar prek urada zveznega kanclerja za narodnostne skupnosti sploh razdelili, po kakšnem ključu. Zato je tudi končna vsota podpore za Novice še povsem v zraku," je previden Oraže, ki je sodeloval na dunajskih pogovorih o zvišanju podpor.

Pridni in moteči

Oraže razloži, za katera še druga področja manjšinskih dejavnosti, poleg 700 tisoč evrov za medije, bo namenjena povišica: "2,2 milijona evrov je težka mošnja za posebne manjšinske projekte. Tudi tukaj ni jasno, kakšne bodo smernice, kdo bo za ta denar smel kandidirati in kako, kdo ga bo razdelili in odločal o njegovi porabi. Razpis naj bi bil znan šele do sredine februarja tako kot tudi za 300 tisoč evrov težak sklad za tako imenovane interkulturne projekte. Ta je doslej znašal 100 tisoč evrov, bil je namenjen zgolj Koroški, sedaj naj bi bil namenjen za vse avstrijske manjšine. Do 16. novembra pa je treba oddati vloge za višje klasične podpore manjšinskim organizacijam. Gre za 400 tisoč evrov dodatnega denarja. Prej so te podpore avstrijskim manjšinam znašale 1,1 milijona evrov. Tukaj torej že vidimo, da ne bo šlo kar za avtomatično ali pavšalno podvojitev podpor, ampak da je večina denarja namenjena še nedefiniranim projektom, za katere si vlada pridržuje pravico do delitve sredstev."

Oraže, ki vse to spremlja od blizu, trpko sklene: "Tako se bojim, da bodo tisti deli oziroma predstavniki manjšine, ki so bolj ubogljivi oziroma bolj pridni in manj moteči, dobili več podpore. Kajti v preteklosti je tako že bilo."