
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok za demenco. Zato v tem mesecu še bolj intenzivno potekajo aktivnosti za ozaveščanje o bolezni, ki postaja vse bolj pereč globalni zdravstveni problem. Tako so ob letošnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, ki smo ga obeležili v soboto in je potekal pod geslom Spregovorimo o demenci, v Sloveniji pa so sloganu dodali še besedi na glas, organizirali več sprehodov za spomin. Osrednji dogodek pa bo konferenca o demenci. Ta bo potekala 8. in 9. novembra v konferenčnem centru Perla v Novi Gorici v organizaciji Združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija.
33 tisoč ljudi naj bi v Sloveniji trpelo za demenco
47 milijonov ljudi naj bi na svetu zbolelo za demenco
65 let in več so običajno stari ljudje, ko jih prizadene demenca
Ko ima dan 36 ur namesto 24
"Demenca je največji zdravstveni, finančni in socialni problem v današnji družbi. Je najdražja bolezen, število bolnikov pa narašča. Poleg tega se demence še vedno drži velika stigma, bolniki in svojci so izolirani," je ob svetovnem dnevu te bolezni dejala Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Po njenih besedah je o demenci treba govoriti na glas v vseh krogih družbe, da bi njene znake čim prej prepoznali in potem posameznika napotili k splošnemu zdravniku ali specialistu, ki bi mu postavil diagnozo in ga pričel zdraviti. Pri tem je postregla s statistiko, da več kot 90 odstotkov dementnih bolnikov živi doma, dan njihovih svojcev pa ni dolg 24 ur, ampak 36, tako težko je breme te bolezni. Po njenem je treba področje demence sistemsko urediti, in to takoj. Država mora vzpostaviti skupnostne oblike pomoči in institucionalno varstvo za vse, ki to potrebujejo.
Nevrolog Zvezdan Pirtošek: "Spregovorimo vsi, še glasneje – tudi v imenu tistih danes 30.000 in sredi stoletja pričakovanih 90.000 bolnikov, ki svoje besede na morejo ali ne bodo mogli jasno izraziti."
Spominske in pravne klinike
Nevrolog je obenem pohvalil prizadevanja Slovenije, po njegovem prepričanju se je naša država uspešno vključila v evropske projekte in ima tesne stike z najboljšimi centri za obravnavo demence. Vendar nas čaka še veliko dela. Treba bo ustanoviti mrežo tako imenovanih spominskih klinik po Sloveniji, kjer bodo ljudje lahko potrkali ali v strahu za svoj spomin, ali ker opažajo pri svojcu degenerativne spremembe, ali ker so kot skrbniki popolnoma psihično in fizično izčrpani. Poleg tega je potreba po ustanovitvi tako imenovane pravne klinike, saj so dementni bolniki nemalokrat finančno zlorabljeni in se pogosto postavlja vprašanje, kaj bo z njihovim premoženjem.
Njegova kolegica, prav tako z nevrološke klinike, dr. Milica G. Kramberger pa je sporočila spodbudno novico na področju zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Govorila je o pozitivnih rezultatih cepiva iz druge faze študije, imenovane Adamant. Dve leti so jo izvajali pri bolnikih z začetno fazo Alzheimerjeve bolezni in se je zaključila v preteklih mesecih. Sodelovalo je 196 bolnikov v osmih evropskih državah. Rezultati kažejo na ugoden vpliv cepiva na kognitivne teste in biološke označevalce, rezultati so bili dodatno boljši pri mlajših. Preskušano cepivo se je izkazalo tudi za dobro prenosljivo, brez pomembnih stranskih učinkov. Sledila bo tretja faza študije in v najboljšem primeru si po njej lahko obetamo, da bo zdravilo na trgu čez približno pet let.
"Obravnava bolnika z demenco mora biti individualno prilagojena. Poleg pravočasne in zgodnje diagnoze je pomembno blažiti pridružene simptome demence v vseh fazah bolezni," je opozorila dr. Polona Rus Prelog z ljubljanske psihiatrične klinike. Po njenih besedah se morajo zdravniki nenehno izobraževati, nujno je tudi, da primarna in sekundarna raven zdravstva dobro sodelujeta.
Da bi bila javnost čim bolj ozaveščena in bi informacije o demenci dosegle vsako, še tako majhno skupnost, je Spominčica - Alzheimer Slovenija začela odpirati demenci prijazne točke. Prvo je odprla julija 2017 na Uradu varuha za človekove pravice, te dni pa že 160. na Zdravniški zbornici Slovenije.