Na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved, so se odzvali na članke o usodi več kot sto delavk in delavcev, ki so lani čistili njihove in druge prostore državne uprave prek podjetja Čiščenje Aqua, a ostali brez izplačanih plač od oktobra do decembra. Opozarjajo, da bi bilo iz prispevkov, ki smo jih objavili v Večeru, "moč napačno sklepati, da ministrstvo niso zanimale pravice delavk in neizplačilo plač s strani njihovega delodajalca, kar nikakor ne drži". Pojasnjujejo, da so bili s "kršenjem pravic delavk pri podjetju Aqua seznanjeni novembra in decembra 2018". Tedaj so se nanje obrnile nekatere delavke in jim sporočile, da izvajalec zamuja pri izplačilu plač, pojasnjujejo, in da so njihovi "predstavniki zaposlene napotili na pristojni inšpektorat, Furs in policijo".
Delavke so na nepravilnosti opozorile že poleti
Ob pripravi prispevkov smo ministrstvu za javno upravo poslali več vprašanj; 8. aprila so nam na vprašanje, ali so zaznali še kakšne druge nepravilnosti poleg na javnem portalu navedenih razlogov za prekinitev pogodbe s podjetjem Čiščenje Aqua, v odgovor ponovili zapis s portala: "Odpoved pogodbe je bila podana iz razlogov nepopolnega čiščenja in v zadnjem obdobju neizvajanja pogodbenih obveznosti, zaradi katerih je ministrstvu za javno upravo nastajala škoda, prav tako je bilo zaradi neizvajanja pogodbenih obveznosti ogroženo življenje in zdravje ljudi."
Delavke pravijo, da so na nepravilnosti pristojne prvič opozorile že poleti in nato opozorila nadaljevale jeseni. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so po novembru "z lastnikom podjetja oziroma izvajalcem storitev opravili več pogovorov ter ga opozorili na spoštovanje delovnopravne zakonodaje in pravočasno izplačilo plač zaposlenim ter k izboljšanju kvalitete čiščenja".
Ministrstvo še proučuje, kako bi lahko čistilke zaposlili državni organi neposredno
Izvršbe Fursa že od oktobra
V preteklem tednu so nam z ministrstva odgovorili tudi na pretekla vprašanja. Pojasnili so, da "od začetka izvajanja pogodbe" računov niso plačevali podjetju Čiščenje Aqua, ampak podjetju Prva finančna agencija, ki je od izvajalca javnega naročila prevzelo terjatve do ministrstva. S tem si je podjetje Čiščenje Aqua v zameno za plačilo provizije zagotovilo, da na plačilo ni čakalo do 30 dni, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi, ampak je plačila prejelo že prej. Ministrstvo za javno upravo je od maja do septembra lani nakazovalo mesečno 49.667 evrov Prvi finančni agenciji. Od oktobra pa do decembra so "na podlagi sklepov o izvršbi finančni upravi nakazali 119.008 evrov". Ministrstvo je prevzemniku terjatev, Prvi finančni agenciji, oktobra nakazalo le še 12.590 evrov. "Računov za december Aqua ni izstavila," pojasnjujejo.
Na vprašanje, ali plačila pogosto izvajajo prek odstopov terjatev, odgovarjajo, da je to želja izvajalcev javnih naročil, in citirajo obligacijski zakonik, ki to omogoča. Vseeno pa nekateri javni naročniki v pogodbe o javnih naročilih vključujejo izrecno prepoved odstopa terjatev tretjim osebam.
Analiza - ki še ni končana
Na ministrstvu za javno upravo dodajajo še, da so se "prav zaradi omejitev pri ukrepanju", ki so se pokazale v primeru podjetja Čiščenje Aqua, odločili "opraviti analizo, kaj bi pomenilo, če bi zaposlitev čistilk in organizacijo čiščenja prevzela družba v državni lasti ali da bi čistilke in čistilce neposredno zaposlili posamezni organi sami". Na ta način "želimo to vprašanje celovito in sistemsko rešiti in ob primerjavi rešitev se bo vlada lahko odločila, kako ravnati". Omenjeno analizo napoveduje vlada od sklenitve koalicijske pogodbe in zakonske možnosti, da se v javni upravi neposredno zaposlijo delavke in delavci, ki stalno ali kontinuirano opravljajo delo prek zunanjih izvajalcev. Ministrstva so letos opozorila, da sama ne morejo odločiti o neposredni zaposlitvi varnostnic in čistilcev. O pripravi analize so nam 22. marca z ministrstva za javno upravo odgovorili: "K analizi smo pristopili skrajno resno. Rezultati analize bodo znani najkasneje v enem mesecu."
Pravna strokovnjakinja na področju javnih naročil Milena Basta Trtnik opozarja, da za kvalitetno izvedbo javnih naročil ni pomembno le dobro poznavanje javnonaročniške zakonodaje in njenih ciljev, ampak je ključno, da se javni naročnik strokovno dobro spozna na predmet naročila, da dobro pozna lastne potrebe in stanje na trgu. V intervjuju, objavljenem na internetni strani Večera, Milena Basta Trtnik pojasnjuje tudi, zakaj je bolj smotrno, da za opravljanje storitev, ki se jih stalno ali kontinuirano potrebuje, v javni upravi neposredno zaposlijo delavke in delavce.
