Banka Slovenije ima muzej: "Imenitna zamisel" prepleta zgodovine in sodobnosti

Vas zanima, koliko centnih kovancev ste visoki? Ali pa, koliko zlatih palic težki? Morda se tovrstne meritve v vsakdanu državljank in državljanov ne zdijo koristne, lahko pa na interaktiven način dodajo k znanju in razširijo obzorja o mejnikih slovenske zgodovine. Prav podajanje informativnih in zanimivih vsebin je osrednji cilj na novo odprtega Muzeja Banke Slovenije, ki se v prostorih v središču Ljubljane ponaša z več atributi. Največja zvezda pa: zlata palica, ki jo lahko vzamete v roke in ocenite njeno težo.

Praktični prikazi slovenskih mejnikov

Muzej je v prvi vrsti namenjen mladostnikom in omogoča usvajanje novih znanj na praktične načine. Poleg tehtanja in merjenja obiskovalcev ponuja odgovore na različna vprašanja: kako ločimo ponarejen bankovec od pravega, kaj se zgodi z denarjem, ko se poškoduje ali izrabi, kako vemo, da je denar hranjen na varnem, in kako se uravnava inflacija. Posebej so v muzeju izpostavili tolar kot slovensko nacionalno valuto.

V preteklost je pogled ob odprtju muzeja obrnil tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je opomnil, da je bila na dan razglasitve samostojnosti države ustanovljena tudi Banka Slovenije. "Naša prva naloga je bila izdaja lastnega denarja, ki je eden ključnih atributov vsake državnosti, vsake suverenosti. Tudi v nadaljevanju smo se v Banki Slovenije ukvarjali s pomembnimi vprašanji, se soočali s pomembnimi izzivi in seveda prispevali k njihovi rešitvi," je dejal. Poudaril je, da so kot institucija pomembno prispevali k vključitvi Slovenije v mednarodne organizacije pa tudi k stabilizaciji ekonomskih razmer v Sloveniji ter skrbeli za finančno stabilnost in za to, da imamo danes sodobne plačilne sisteme, s katerimi lahko banke in tudi državljani plačujejo v realnem času v celotnem evrskem območju.

Simbolika štirih atlantov na pročelju

Poleg zgodovinskih dejavnikov v muzeju predstavljajo trenutno delovanje institucije, je dejal Vasle: "Tukaj je kar nekaj simbolike, namreč štirje atlanti, ki krasijo pročelje naše stavbe, se odražajo tudi v našem delovanju." Delovanje institucije je strnil v štiri ključna področja: denarno politiko, nadzor poslovanja bančnega sistema, finančno stabilnost in reševanje morebitnih težav finančnega sistema. Vsi ti stebri so na 200 kvadratnih metrih muzeja tudi predstavljeni.

Upanje, da bodo mladi in vsi, ki jih zanima, kako smo Slovenci uspeli pri svoji finančni in denarni osamosvojitvi, obiskali muzej, je izrazil predsednik Borut Pahor. Ob slovesnem odprtju muzeja in premiernem sprehodu skozenj, skupaj s prvim guvernerjem centralne banke Francetom Arharjem, je tudi predsednik Pahor opomnil na pomembnost ustanovitve Banke Slovenije: "Danes se te odločitve morda komu zdijo samoumevne, takrat pa so bile povezane z nekaterimi političnimi, gospodarskimi, finančnimi in tudi čisto človeškimi tveganji," je poudaril. In še: "Ustanovitev Banke Slovenije, tako pomembna odločitev, postaviti na noge ob državi še nekaj, kar bo skrbelo za denar, nekaj, na kar smo Slovenci, rečeno v najbolj žlahtnem pomenu besede, zelo občutljivi, je bila prelomna odločitev," je povedal.

Pahor "prevzet" nad vsem, na kar smo lahko ponosni

Prepričan sicer je, da se lahko Slovenci v preteklost, tudi z obiskom muzeja, obračamo s ponosom: "Kot predsednik republike sem na nek način prevzet nad tem, na kaj vse smo lahko Slovenci v teh mesecih - maj, junij in julij - ponosni. Žal mi bo, zelo mi bo žal, če teh mesecev zaradi aktualnih političnih in drugih dogajanj ne bomo znali izkoristiti za občutke iskrenega nacionalnega ponosa." Razloge za to imamo, je predsednik dodal in povedal, da gre zgolj za to, ali želimo to samozavest izpričati: "Rad bi, da bi nam to uspelo, morda pa nam gre na roke dejstvo, da epidemija pojenja in se že danes (včeraj, op. p.) lahko, čeprav na razmeram primeren način, podružimo in smo skupaj na otvoritvi tega muzeja." Prostori v čast jubileju centralne banke, katerih odprtje je Pahor označil kot "imenitno zamisel", so sicer zdaj na voljo za zaključene skupine.