Analiza Banke Slovenije: Ne le zalogo hrane, v zalogi imamo tudi gotovino

Damijan Toplak Damijan Toplak
23.06.2020 06:15

Koronakriza se je odrazila tudi pri vzorcih plačevanja in uporabi gotovine. V obdobju karantene se je tudi močno povišala povprečna vrednost dviga gotovine pri bankomatih (s 117 na 153 evrov povprečno na dvig), a je bila pogostost dvigov precej manjša.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V obdobju karantene se je močno povišala povprečna vrednost dviga gotovine pri bankomatih (s 117 na 153 evrov), a pogostost dvigov je bila precej manjša.
Sašo Bizjak

Razmere izrazitih padcev ekonomskih kazalnikov zaradi širjenja epidemije koronavirusa in obsežnih preventivnih ukrepov za njegovo zajezitev so se odrazile tudi pri delovanju plačilnih sistemov in oskrbi trga z gotovino, v najnovejši analizi ugotavlja Banka Slovenije (BS). Od 1. februarja do 31. maja letos so predvsem opazovali obseg neto izdane gotovine, dvige gotovine pri bankomatih in kartična plačila. Ob razglasitvi epidemije v Sloveniji, podobno je bilo v drugih evropskih državah, se je povpraševanje po gotovini močno povečalo, predvsem z namenom imeti denar kot hranilca vrednosti. Največji porast v povpraševanju po gotovini so zabeležili neposredno ob razglasitvi epidemije, ko so prebivalci hiteli v trgovine, da si zagotovijo vse potrebne dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja. Precej prebivalcev si je v tem času zagotovilo tudi dodatno zalogo gotovine.

Manj transakcij s karticami, a višje plačilo

Obdobje epidemije se je odrazilo tudi v vzorcih plačevanja s plačilnimi karticami. Še do 13. marca je bilo v povprečju 650 tisoč kartičnih transakcij v vrednosti okrog 20 milijonov evrov na dan, dnevno povprečje do konca epidemije pa je upadlo na 474 tisoč transakcij v vrednosti približno 17 milijonov evrov dnevno, v dneh po razglasitvi pandemije pa še bistveno bolj. To si je mogoče razlagati tudi tako, da vse prodajalne z nenujnimi izdelki dolgo časa niso bile odprte in da se je trošenje prebivalstva nekoliko zmanjšalo, pa tudi zaloge, predvsem hrane in higienskih pripomočkov, so bile napravljene tik pred razglasitvijo epidemije. Povečalo se je kartično plačevanje po spletu v primerjavi s fizičnimi prodajnimi mesti. Število spletnih kartičnih transakcij se je povečalo s 7 na 12 odstotkov, po vrednosti pa z 12 na 16 odstotkov. Veliki skoki spletnih nakupov so bili ob nedeljah in praznikih, ko so bile (tudi živilske) trgovine zaprte. Pred uvedbo karantene je bila povprečna vrednost kartične transakcije 31 evrov, kasneje 35 evrov.

Za višji znesek brezstičnega plačevanja

Po končani karanteni, torej po 30. aprilu, se kartično poslovanje postopno vrača na stanje pred epidemijo, podobno velja za gotovinsko poslovanje, kjer se povečujeta obseg vrnjene gotovine in uporaba bankovcev pri plačilnih transakcijah. V predkoronsko obdobje se vrača tudi obseg transakcij pri bankomatih, medtem ko neto izdana gotovina ostaja precej nad običajno ravnijo. Če smo v lanskem letu imeli povprečno dnevno neto izdajo gotovine pri 4,12 milijona evrov, je bila ta v obdobju od 12. do 25. marca že 13,14 milijona evrov, kar je bil drugi najvišji dnevni porast po prvi polovici oktobra 2008 in propadu banke Lehman Brothers, ko se je pričela zadnja večja gospodarsko-finančna kriza in je bila dnevna neto izdaja 16,6 milijona evrov. Povišana neto izdana gotovina je z 8,31 milijona evrov ostala tudi aprila in maja letos in torej še ni dosegla predkrizne ravni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.