
Razmere izrazitih padcev ekonomskih kazalnikov zaradi širjenja epidemije koronavirusa in obsežnih preventivnih ukrepov za njegovo zajezitev so se odrazile tudi pri delovanju plačilnih sistemov in oskrbi trga z gotovino, v najnovejši analizi ugotavlja Banka Slovenije (BS). Od 1. februarja do 31. maja letos so predvsem opazovali obseg neto izdane gotovine, dvige gotovine pri bankomatih in kartična plačila. Ob razglasitvi epidemije v Sloveniji, podobno je bilo v drugih evropskih državah, se je povpraševanje po gotovini močno povečalo, predvsem z namenom imeti denar kot hranilca vrednosti. Največji porast v povpraševanju po gotovini so zabeležili neposredno ob razglasitvi epidemije, ko so prebivalci hiteli v trgovine, da si zagotovijo vse potrebne dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja. Precej prebivalcev si je v tem času zagotovilo tudi dodatno zalogo gotovine.
Manj transakcij s karticami, a višje plačilo
Obdobje epidemije se je odrazilo tudi v vzorcih plačevanja s plačilnimi karticami. Še do 13. marca je bilo v povprečju 650 tisoč kartičnih transakcij v vrednosti okrog 20 milijonov evrov na dan, dnevno povprečje do konca epidemije pa je upadlo na 474 tisoč transakcij v vrednosti približno 17 milijonov evrov dnevno, v dneh po razglasitvi pandemije pa še bistveno bolj. To si je mogoče razlagati tudi tako, da vse prodajalne z nenujnimi izdelki dolgo časa niso bile odprte in da se je trošenje prebivalstva nekoliko zmanjšalo, pa tudi zaloge, predvsem hrane in higienskih pripomočkov, so bile napravljene tik pred razglasitvijo epidemije. Povečalo se je kartično plačevanje po spletu v primerjavi s fizičnimi prodajnimi mesti. Število spletnih kartičnih transakcij se je povečalo s 7 na 12 odstotkov, po vrednosti pa z 12 na 16 odstotkov. Veliki skoki spletnih nakupov so bili ob nedeljah in praznikih, ko so bile (tudi živilske) trgovine zaprte. Pred uvedbo karantene je bila povprečna vrednost kartične transakcije 31 evrov, kasneje 35 evrov.
Za višji znesek brezstičnega plačevanja
Po končani karanteni, torej po 30. aprilu, se kartično poslovanje postopno vrača na stanje pred epidemijo, podobno velja za gotovinsko poslovanje, kjer se povečujeta obseg vrnjene gotovine in uporaba bankovcev pri plačilnih transakcijah. V predkoronsko obdobje se vrača tudi obseg transakcij pri bankomatih, medtem ko neto izdana gotovina ostaja precej nad običajno ravnijo. Če smo v lanskem letu imeli povprečno dnevno neto izdajo gotovine pri 4,12 milijona evrov, je bila ta v obdobju od 12. do 25. marca že 13,14 milijona evrov, kar je bil drugi najvišji dnevni porast po prvi polovici oktobra 2008 in propadu banke Lehman Brothers, ko se je pričela zadnja večja gospodarsko-finančna kriza in je bila dnevna neto izdaja 16,6 milijona evrov. Povišana neto izdana gotovina je z 8,31 milijona evrov ostala tudi aprila in maja letos in torej še ni dosegla predkrizne ravni.
Vse več digitalnih uporabnikov
Poslovne banke v zadnjih letih beležijo povečano povpraševanje po digitalnih storitvah, ki ga je epidemija koronavirusa še pospešila. Med njo se je zelo povečala uporaba kontaktnih centrov ter spletne in mobilne banke. "Epidemija je za digitalizacijo predstavljala pospeševalec. Spremembe, za katere bi potrebovali leto ali več, so se zgodile v nekaj mesecih," so ocenili v NLB, kjer je v času epidemije 13 tisoč strank začelo na novo uporabljati spletno ali mobilno banko.
"V zadnjih dveh letih se je število uporabnikov digitalnih storitev povečalo za 60 odstotkov, število aktivnih uporabnikov, ki spletno banko uporabljajo vsaj enkrat na mesec, je zraslo za 78 odstotkov. Med epidemijo se je to povečalo še za štiri odstotke," pa so navedli v Novi KBM. V Delavski hranilnici (DH) pa pojasnjujejo, da njihovo spletno in mobilno banko ali mobilno denarnico uporablja 43 odstotkov vseh imetnikov osebnega računa, pri čemer je v starostni skupini od 31 do 40 let delež 75-odstoten, pri starejših od 60 let pa pod 15 odstotkov. Med epidemijo je izrazito porasla uporaba mobilne banke, kjer so pridobili 5000 novih uporabnikov. (sta/dt)