Ko sem nedavno pri babici odkrila 50 let staro kuharico, ki jo je spisala italijanska diva Sophia Loren, so me jedi znova očarale, še bolj pa strast pri kuhanju, kakršno premorejo le Sredozemci. Večina receptov je sestavljena iz lokalnih in sezonskih svežih živil, polnih zdravih hranil, priprava pa je primerna tudi za začetnike. Eno poglavje Lorenova nameni tudi vinu, ki ga je v družbi Tita spoznavala na Brionih.
Ni poletja brez paradižnika
Med sredozemskimi kuhinjami je najbolj priljubljena italijanska. Le kdo ne pozna pice, testenin na tisoč in en način ali pa sladkosti, kot so tiramisu, gelato in piškotki z nutelo? Sočen rdeč paradižnik nas takoj spomni na poletje. Zdaj že pokojni ameriški kuharski zvezdnik, popotnik in pisec Anthony Bourdain ni mogel mimo paradižnika. V njegovi knjigi Appetites: A cookbook navduši preprost recept za okusno paradižnikovo solato s svežimi mesnatimi paradižniki. Dodamo jim še česen, šalotke, peteršilj, baziliko, prelijemo z najboljšim deviškim oljčnim oljem in kisom iz šerija (tudi balzamični kis bo dovolj dober) ter začinimo s soljo in poprom.
Skleda solate je kosilo, ki vas bo osvežilo z raznimi dodatki, kot so puranji trakci, tuna, feta sir, metuljčki ali pira, pa tudi prijetno nasitilo. Če vam ne diši solata, vas morda prepričajo lahkotne testenine z narezanimi svežimi paradižniki ali paradižnikovo omako, po želji lahko dodate nekaj kaper, oliv, za sladkosnede dodajte rozine, pogumnim jedcem pa nekaj sesekljanega čilija. Če ste uporabili sveže paradižnike, jed obogatite z bivoljo mocarelo, oljčnim oljem, poprom, soljo in nekaj listi sveže bazilike. Sophia Loren prisega na česen, po njenem ne sme manjkati na testeninah, paradižnikovi omaki pa bi vedno morali dodati žlico sladkorja, saj pomaga ublažiti kiselkast okus paradižnika. Testenine s paradižnikom so preprosta jed, a s svežimi sestavinami tako okusna, da se bo pri ljubiteljih pašte gotovo večkrat znašla na meniju, v spremstvu kozarčka najboljšega vina, občasno pa ga zamenjajte s penino.
Ko začarata vonj in okus
Italijanska diva v svoji knjigi piše, da jed ocenimo najprej po njenem vonju, nato po videzu in šele na koncu po okusu. Verjame, da pravi strokovnjak vse ugotovi že z vohom in opazovanjem, zato so italijanske jedi tako dišeče in očem prijetne. Njihove ribje in mesne jedi prav zares vedno tako omamno dišijo, tudi zaradi ščepca ali dveh mediteranskih začimb in zelišč, kot so bazilika, majaron, origano, timijan in rožmarin. Za mnoge med nami diši Sredozemlje po mesu »s roštilja«, Španija po pršutu in paelji, Portugalska po bakalaju, Francija po bagetah, ribjih specialitetah in siru, Grčija po musaki in omaki caciki, Turčija po šiškebabu in baklavi, Maroko po kuskusu in tažinu. Čeprav Sredozemci obožujejo zdrave bele in modre ribe ter morske sadeže, ki jih pripravijo čim bolj hitro in enostavno, da obdržijo morski okus, se na njihovih krožnikih pogosto znajdejo tudi mesne specialitete. Tako morski kot mesni krožniki so premišljeno začinjeni in vedno v kombinaciji z zelenjavo, pa če je to pečen piščanec, dušeno mleto meso ali pa počasi pečena jagnjetina.
Osvežitev s sladoledom
V Sredozemlju obed pogosto sklenejo s sočnim svežim sadjem, poleti s sadnim sladoledom, pozimi pa tudi z okusnim pecivom, ki mu dodajo vloženo, suho ali kandirano sadje. Na Bližnjem vzhodu s sladkornim sirupom prelivajo slaščice iz listnatega testa, nadevane z orehi, pistacijami in datlji, ki jih odišavijo s kančkom rožne vode. Drugod pripravljajo slaščice iz mleka, smetane ali jajčne kreme, kot so španska katalonska krema, italijanska panna cotta in dubrovniška rožata.
Z veganstvom v polnovredno prehranjevanje
Globalnim trendom priljubljenosti veganskih izdelkov sledi tudi Slovenija, pa ne le v specializiranih trgovinah. Zdaj imajo že vse večje trgovine svojo linijo veganskih izdelkov z rumeno-zelenim certifikatom V-label, ki zagotavlja, da izdelki niso živalskega izvora, niti niso bili takšnega izvora dodatki v proizvodnji in predelavi. Vegani se izogibajo vsem vrstam živil živalskega izvora, ne uživajo mesa, rib in jajc, mlečnih izdelkov in medu. Njihove jedi temeljijo na polnovrednih in kar najbolj raznolikih rastlinskih živilih, da telesu zagotovijo vsa potrebna hranila. Če je bilo še pred desetletjem za prehranjevanje, za katerega se ljudje pogosto odločijo zaradi etičnih razlogov, veliko težje poiskati prave sestavine, pa danes že v skoraj vsaki trgovini najdemo rastlinsko mleko in jogurte, veganske majoneze in margarine, različne namaze in industrijsko pripravljene nadomestke mesa. Na veganskem krožniku so pogosto tudi stročnice (soja, čičerika, fižol, leča), polnovredna žita, kot je denimo kvinoja, oreščki in semena. Letošnjemu veganskemu januarju oziroma »veganuarju« se je pridružilo veliko več ljudi po vsem svetu kot prejšnja leta, saj je med pandemijo veliko več domačih kuharjev bolj premišljeno sestavljalo svoje jedilnike, raziskovalo in kombiniralo nove jedi iz razne zelenjave, da so odkrili nove okuse mediteranske, azijske ali domače kuhinje.