Zveza

Janez Kovačič Janez Kovačič
26.11.2018 16:02
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Carlos Ghosn 
EPA

Carlos Ghosn je vajen soja žarometov, toda pozornost, ki je je bil deležen minuli teden, mu je bila zanesljivo odveč. Ne bi se smel čuditi, kajti ko se za rešetkami znajde najpomembnejši človek avtomobilske zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, tretjega ali četrtega največjega izdelovalca vozil na obli, se ob javnosti zgane tudi ves poslovni svet. In medtem ko v tokijskem zaporu premišljuje, kako se bo ubranil kar nekoliko nenavadnih obtožb – končno je lani v žep pospravil nekako 17 milijonov dolarjev – postaja očitno, da je v francosko-japonski zvezi več nesrečnih kot srečnih.
Renault in Nissan sta navzkrižno povezana: prvi ima v rokah 43 odstotkov drugega, drugi zgolj 15 odstotkov prvega. To pomeni, da je vpliv Francozov bistveno večji, pa čeprav japonska tovarna (Mitsubishi je precej stranski igralec) k skupni produkciji prispeva okoli 63 odstotkov vozil. Simptomatično je, da je Nissan takoj obrnil hrbet svojemu še nedavnemu predsedniku in zavzeto sodeluje z japonskimi preiskovalci (kar sicer ni nič nenavadnega, prej obratno), olje na ogenj pa priliva tudi sedanji izvršni direktor Nissana Hiroto Saikava. Ghosnu očita preveliko koncentracijo moči (kar nedvomno drži), predvsem pa pomanjkanje občutka za specifičen japonski trg in poslovno ter človeško kulturo dežele vzhajajočega sonca.
Minule Ghosnove zasluge – pred dobrimi petnajstimi leti je potegnil japonsko tovarno iz močvirja težav, toda pri tem uporabil zdravila, ki so ga povzdignila v orbito svetovne slave, odpuščenim Japoncem pa so ostale predvsem solze in grenkoba – so seveda že zdavnaj pozabljene. Prav zaradi tega se pojavljajo pomisleki oziroma vprašanja, kako bo šlo zvezi v prihodnje – če bo Carlos Ghosn spoznan za krivega –, kajti pred avtomobilsko industrijo so prelomni časi. Elektrifikacija, avtonomna vožnja, varovanje okolja so izzivi, ki zahtevajo ne le izjemno veliko denarja, temveč tudi premišljeno strategijo in predvsem dobro vodstvo. Če bi os Pariz–Tokio razpadla, kar ni nemogoče, bi bili ti izzivi še bistveno večji.
Pravzaprav zveza ta hip spominja na dolgotrajna zakonca: skupaj sta težko, narazen še težje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta