Modra barva se mu prijazno poda, ne ugotoviš takoj, da je tale focus nekaj bolj oddaljen od tal. Kljub oznaki active to še ne pomeni, da te vabi na kakšno brezpotje.
Fordov focus v karavanski (wagon) varianti se vozi v nižjem srednjem razredu, prav tistem, ki se lahko z nostalgijo spominja skoraj množice kupcev. Njihove želje in potrebe se zadnja leta uresničujejo predvsem pri športnih terencih (suv) vseh dimenzij oziroma razredov, pa čeprav se ti pri tistem, kar je za karavane bistveno, torej prtljažniku in posledično praktičnosti in uporabnosti, z njimi ne morejo konkurenčno primerjati. Takole je pri focusu: zadnje sedeže je mogoče podreti tudi iz prtljažnika, nakladalnega roba ni, ima dvojno dno pa kljukice in ušesa za pritrjevanje prtljage, dno je ob podrti zadnji sedežni klopi ravno ipd. Prostornina ne more biti nekaj izjemnega, vendar je očitno, da je z vsem tistim, kar ponuja, nekako po krivici v (pre)globoki senci predvsem suvovske konkurence.
Sedenje zadaj: ni pretiranega razkošja, to je avto nižjega srednjega razreda.
Zunanja karoserijska obleka tega focusa kljub dodatkom, ki jih prinaša opremski paket active X, ni nekaj izjemnega. Modra barva se mu prijazno poda, nekaj večja in skoraj neopazna oddaljenost trebuha vozila od tal (spredaj 30 milimetrov, zadaj 34) namiguje na kakšno nežno terensko uporabnost (kar pa je le ob sprednjem pogonu zgolj želja ali tveganje), ne spregledaš dvojnega izpuha niti zaščite prednjega in zadnjega dela, še manj črne plastične obrobe koles, pragov ipd. To je lišp, ki verjetno dobro dene, funkcionalnosti pa seveda ne poveča.
Prtljažnik: ne izjemno prostoren, toda z vrsto praktičnih in uporabnih dodatkov in pripomočkov.
Sediš nekaj višje, vendar ne toliko višje, da bi bila to kakšna prednost ali morda slabost. Opreme je veliko, v teh dneh ceniš ogrevanje volana in sedežev. Ugaja, ker nazaj vidiš bolje kot pri večini današnjih avtomobilov, tudi to, da so ohranili nekaj stikal - gumbov in ni treba vedno in zgolj v drobovje infotaimenta. Je pa seveda focus digitaliziran, a ne pretirano, precej je tudi odlagalnih prostorov, ki pa niso veliki.
Dodan je blagi hibridni pogon, kar je moda zadnjih dveh ali treh let
Bencinski trivaljnik je razveseljiv del tega avtomobila. Zvočno tako dobro zadušen, da ga takoj ne prepoznaš, hkrati pa s precejšnjo zalogo moči in zato z dobrimi voznimi lastnostmi – te fordom nasploh niso tuje. Dodan je blagi hibridni pogon, kar je moda zadnjih dveh ali treh let. Zraven je bil šeststopenjski ročni menjalnik. Velja, da od voznika zahteva nekaj zbranosti oziroma pozornosti, če hoče trivaljnik ohraniti pri razveseljivi živahnosti. Poraba je seveda različna, toda v povprečju tam okoli sedem litrov. Pomeni, da je lahko tudi liter manjša, pa seveda tudi dobrega pol litra večja, kar je odvisno od načina vožnje. Hkrati streže z ugodno odzivnostjo, avto pa kljub nekaj večji oddaljenosti od tal z dobro lego na cesti in visoko končno hitrostjo. Bi ugajal samodejni menjalnik? Bi, zakaj ne.
Infotaiment: ne prevelik, seveda ne premajhen, dovolj intuitiven oziroma nezapleten.
Zakaj so karavani, kot je tale focus, po krivici v tržnem zatonu? Vprašanje in odgovor za velik denar.
Tehnični podatki
Motor: 3-valjni, vrstni, turbobencinski, 999 cm3; moč: 114 kW (155 ''konj'') pri 6000/min; navor: 190 Nm pri 1900-5500 v/min; zmogljivosti: 9,4 s (0-100 km/h), 209 km/h; mere: d/š/v 469/184/154 cm, prtljažnik 375/1354 dm3; masa: 1388 kg (82,2 kW/t); CO2: 94 g/km; poraba: normno 5,4 l/100 km; test 6,8 l/100 km; cena: 24.560* EUR; testni 26.875 EUR.**
*s popustom
**s popustom in financiranjem
+ motor, zmogljivosti, preglednost nazaj, zlaganje zadnjih sedežev iz prtljažnika
- dokaj neizrazita notranjost, cena testne izvedenke