Svetovni modni trendi: Kakšne barve je pa vaš jekleni konjiček?

Laičen pogled na ceste doma in po svetu je bolj ali manj črno-bel: prevladujejo beli, črni, sivi, srebrni avtomobili. Razlogov je več; eni pravijo, da se na srebrnem najmanj pozna umazanija, drugi da je svetel (bel, srebrn) avtomobil v soncu najmanj vroč, tretji da z živo barvo ne želijo izstopati, četrti spet, da je srebrnega ali črnega najlažje prodati … Slednje se zdi kot mazohizem – ne kupiš avtomobila zase, ampak za nekega neznanega kupca, ki ga bo čez štiri leta kupil od tebe, pri tem pa štiri leta voziš avtomobil, katerega barva ti morda (na njem) sploh ni všeč.

Praksa s ceste dokazuje, da se ljudje brez zadržkov z veseljem ozrejo za avtomobilom, ki je odet v živahno, toplo, izstopajočo barvo: občudujejo, hvalijo. Na vprašanje, ali imajo tudi sami avtomobil v barvi, ki ni črno-bela, večina odvrne, da to pa seveda ne. Njihovi odgovori so v zgornjem odstavku.

Danes mercedes-benza razreda S ne boste videli v (športno) rdeči barvi, Beemvejeve petice ne v travnato zeleni, velikega audija ne v oker; vsi so kovinske ali biserne črne, bele ali sive barve. Pa so takšni, kot je zapisano zgoraj, nekoč znali biti. In kar je morda pri vsem najbolj žalostno: marsikateri model, tudi manjši in/ali manj prestižen od zgoraj omenjenih, je na voljo zgolj v eni sami živahni barvi; ostalo so črno-bele.

Menda že mora biti tako. Je pa kljub temu na voljo nekaj čudovitih karoserijskih barv pri posameznih modelih nekaterih znamk. Avtomobili se v zadnjih letih rojevajo vsak v neki (sprva le zanj) značilni posebni barvi, ki lepo poudari njegovo zunanjost in ki zaradi svojega posebnega odtenka pritegne pogled. Najpogosteje se pojavljajo odtenki med (kovinsko, seveda) oranžno in bakreno, ki v resnici naredijo avtomobil privlačen, živahen, živ.

Pri nemškem (in največjem svetovnem) kemijskem podjetju Basf, ki je, mimogrede, skupaj s prav tako nemškim podjetjem AEG leta 1935 predstavil prvi magnetofon, se s kemijo ukvarjajo od ustanovitve leta 1865. Med številne izdelke sodijo tudi barve in laki za avtomobilsko industrijo in že nekaj let pri njih pripravljajo kratko analizo popularnosti barvnih odtenkov v avtomobilski industriji. Doslej je šlo bolj ali manj le za klasično analizo pogostosti barvnih odtenkov, novi časi pa, z nekaj sarkazma, seveda zahtevajo drugačen, bolj filozofski pristop.

Tako kot doslej iščejo pri podjetju Basf skupne točke po širših regijah. Naša (EMEA, Evropa, Bližnji vzhod in Afrika) menda prisega na pastelno oranžno, ne pretemno ne presvetlo. Ime barve: spectora. V afriškem delu je pri tem malce drugače: barva je zemeljska - mat z dodano modrino. Ime barve: elicitor.

V Severni Ameriki imajo radi barvo pečene zemlje (terakota): toplo jesensko rjavo. Ime barve: lambent earth. V Južni Ameriki imajo raje nekaj dosti bolj svetlega – belo-rumeno. Ime barve: amicable glimmer. Na drugem, azijsko-pacifiškem koncu so modne nekoliko bolj mrtve barve. Na Kitajskem je to zelo svetlo zeleno-rjavo-temno rdeč odtenek. Ime barve: knowing ignorance. V preostalem delu te regije prevladuje mešanica svetlo modre in toplo rjave. Ime barve: mobius.

Pri tem pa je treba vedeti, da so dražje sodobne barve sposobne na kovini odsevati različne odtenke glede na kot gledanja in na kot padanja svetlobe. Prikaz pa temelji na, kot pravijo pri Basf-u, superpoziciji več barv, kar pomeni hkraten prikaz več barv. Zdaj pa vedi in razumi …