(INTERVJU) Lastništvo (avta) je marketinški koncept

Matej Čer je soustanovitelj in prokurist slovenskega podjetja Avant car. Lahko bi rekli, da je vsaj na kakšnem področju oralo ledino, sedaj se zdi, da njihov čas šele prihaja. Avtomobilska industrija ima pred seboj veliko nalog in še več izzivov, souporaba avtomobilov pa je način in hkrati model, ki bo bistveno vplival na njen prihodnji razvoj in način delovanja vse družbe

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Matej Čer
Vinko Kernc

Vas skrbi vreme, kot je ta trenutek, ko divja močna nevihta?
"Malo že, zato imamo vozila tudi ustrezno zavarovana. Me pa bolj skrbi nekakšna splošna ignoranca oziroma ravnodušnost do podnebja, predvsem pa to, da imamo na razpolago vse vire, znanja in tehnologijo, da bi lahko pustili za seboj Zemljo takšno, kot smo jo dobili. Delamo pa z njo vsak dan slabše in huje."
Avant car ima različne dejavnosti. Katera je najpomembnejša?
"Skupni imenovalec je mobilnost kot storitev – kratkoročnih najemov in tudi upravljanja voznih parkov podjetij, razvoja infrastrukture za električno mobilnost, souporabe električnih vozil Avant2Go in kombinacija teh storitev. Naša naloga je, da iščemo najbolj smiselne tehnologije, jih povežemo s prevoznimi sredstvi in to ponudimo uporabnikom za najbolj učinkovit način premikanja. Mobilnost pa se seveda spreminja oziroma pretaka. Nesporno je, da bo čez približno deset let bistveno manj lastnikov avtomobilov. Če ga uporabljaš nekako pol ure na dan, kar je slovensko povprečje na zaposlenega, je to enako, kot da bi imel proizvodnjo, ki deluje pet odstotkov časa vsak dan, nato pa jo ugasneš. To ne more biti rentabilno. Človek potrebuje prevoz, ne pa avtomobila oziroma lastništva. Lastništvo je marketinški koncept, ki nam ga je vcepila avtomobilska industrija. In pogosto gremo pri avtomobilih čez svoje finančne in druge zmožnosti, hkrati pa nam zmanjkuje denarja za druge pomembne stvari. Razvoj gre gotovo v smeri modela, ki bo zagotavljal prevoz ob pravem času, da pridemo tja, kamor želimo in nas to obenem stane bistveno manj kot doslej."
Sliši se logično. Ampak pri souporabi ali podobnih variantah bi me ali me bo motila kakšna malenkost, recimo to, da bom dobil umazan avto.
"Naj uporabim prispodobo: svojega letala ali vlaka si večina ne more privoščiti, avto pač, ker doslej to ni bilo predrago. Souporaba avtomobila zanesljivo ne bo takoj zadovoljila potreb in meril vseh, sčasoma in v kombinaciji z drugimi storitvami mobilnosti pa zagotovo. Naj povem, da en avtomobil v souporabi nadomesti od 10 do 20 lastniških. To pa pomeni, da bo tudi gneča na cestah manjša, manj bo potreb po novih parkiriščih, ni iskanja parkirnih prostorov ... Težko rečem, kdaj se bo to zgodilo, prepričan pa sem, da v desetih letih zagotovo. Glede čistoče pa imamo konkretno v našem sistemu souporabe Avant2Go že danes razvit varovalni mehanizem, s katerim smo sproti obveščeni o stanju oziroma čistoči vozila in se lahko pravočasno tudi odzovemo."
Kje pa je tukaj ekonomija oziroma obstoj avtomobilske industrije?
"Vprašanje je na mestu. Je pa tako: ali se bo zgodil Kodak, ki ga ni več, ali pa bo nekdo, ki je včeraj pekel kruh, postal denimo maser, torej se bo moral prilagoditi potrebam trga in zmožnostim tehnologije. To je industrijska revolucija, nedvomno."
Ampak delničarji ne bodo za to?
"Če odgovorim nekoliko provokativno: ali imajo delničarji pravico uničiti svet?"
Nimajo je, si jo pa jemljejo …
"Uporabniki smo tisti, ki jim damo to moč ali pa ne. Če smo dovolj informirani, bo šlo, pri tem pa je tudi vaše delo zelo pomembno. Gotovo marsikdo poskuša ta proces ustaviti. Če bo ta prehod dovolj gladek, bo to boljše za vso družbo. Seveda pa težko rečem, kolikšno vrednost bo tedaj imel na primer kakšen avtomobilski koncern. Dogajajo se spremembe, ki jih klasična avtomobilska industrija ne bo mogla ustaviti ali jim nasprotovati. Poglejte, kaj so prinesli mobilni telefoni, vse se je spremenilo, postavilo na glavo. Naj vse skupaj ponazorim tudi takole: tudi če imate 15 let star avto, vas to mesečno stane vsaj 250 do 300 evrov. Pa si tega nihče noče priznati. Stroškov je veliko: menjava gum, vinjeta, redno vzdrževanje, kakšen večji servis, zavarovanje, da goriva in vsega drugega niti ne omenjam. Nekatere naše stranke, ki so prodale svoj avtomobil, se nam pridejo pohvalit, da mesečno za souporabo avtomobila porabijo samo od 50 do 100 evrov. Če torej v prvi fazi lastniku starega avta ponudimo alternativo na opisan način, že zmanjšamo velik del flote vozil, ki najbolj onesnažujejo okolje. Ugotavljamo tudi, da se v urbanem okolju uveljavlja tudi kombinacija različnih prevozov, torej souporaba, kolo, taksi ..."
Kdo so vaši uporabniki oziroma odjemalci?
"Podjetja, občine, vrsta ministrstev pa tudi fizični uporabniki. Ti so zelo raznoliki – od študentov do 75-letnikov pa podjetniki ... Za nas je ta raznolikost dobra, saj nam omogoča enakomerno uporabo vozil."
Za zdaj ste prisotni v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Kranju. Kakšna je, če je, razlika med Ljubljano in Mariborom?
"Kmalu bomo tudi na Hrvaškem. No, glede primerjave – razlik ni. Za Maribor je tisto, kar ponujamo, morda še bolj primerno. V Mariboru namreč veliko lažje živiš brez lastnega avtomobila, ker je manjši kot denimo Ljubljana. Mi storitev souporabe razvijamo v majhnih mestih, saj doslej tega še nihče ni naredil. To razumemo in znamo delati, če bomo dobro delali še naprej, bomo, upam, nagrajeni. V Mariboru se vse skupaj razvija nekako bolj organsko, torej postopoma, zdaj se vključujejo tudi že večja podjetja."

Večer
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta