Darilo

Sedaj že v kitajskem Wuhanu, nekakšni zibelki virusa, ki nam spreminja življenje in prihodnost, vedo, da je nebo lahko tudi modro. Celo v nam bližnjih Benetkah, kjer so mlakužo med hišami z izjemno veliko domišljijo imenovali morje, je nekaj življenja. In gotovo je še marsikje tako; videti je, da je oziroma bo narava zadihala, si malce oddahnila in ne nazadnje celo poklonila covidu-19.
Ko bodo čez leto - če bodo - ugotavljali, kako se je evropska avtomobilska industrija prilagodila ta hip še veljavnim okoljskim zahtevam, ki naj bi začele vsaj glede izpustov ogljikovega dioksida (CO2) veljati na prvi dan prihodnjega leta, bodo morda ugotovili, da je v tem pogledu naredila korak naprej oziroma v pravo smer. Če bo statistika pokazala, da se je povprečna količina CO2 tako v državah kot v izpuhu avtomobilov zmanjšala, to ne bo posledica tehničnega napredka ali večje prodaje elektrificiranih vozil, pač pa že ta hip nespornega dejstva - bistveno manjše prodaje avtomobilske pločevine. Lanska številka 15,2 milijona prodanih avtomobilov v EU bo ostala precej let nedosegljiv cilj oziroma želja, ki bo dokazovala, kako dobro je pravzaprav šlo avtomobilski industriji in še komu. Ker se sedaj rišejo črni scenariji prihodnjega družbenega in gospodarskega stanja, se utegne zgoditi, da bo ponovna žrtev okolje oziroma prizadevanja za "čistejše" avtomobile, pri čemer se je vsaj evropska okoljsko-avtomobilska zakonodaja še najbolj osredotočila na CO2 kot enega najbolj problematičnih toplogrednih plinov. Ko bo treba v prihodnjih mesecih tehtati med obstojem avtomobilskih tovarn oziroma avtomobilske industrije kot ene najvitalnejših gospodarskih dejavnosti in ogromnim denarjem, ki ga tovarne namenjajo (ali so namenjale?) razvoju okolju bolj prijaznih avtomobilov, bo tudi Evropa pokleknila pred neizprosnimi dejstvi obstoja. Morda z nekaj bolj stisnjenimi zobmi, a vendarle bo.
Koronavirus je naravi in okolju omogočil nekaj počitka, z "avtomobilskim" CO2 vred. Slišalo se bo čudno, a ga je privoščil tudi človeštvu, torej nam vsem skupaj, čeprav si ga v resnici niti ne zaslužimo in si ga - roko na srce - tudi pretirano nismo želeli. Vsaj velika večina ne. Ga bomo znali, hoteli, zmogli sprejeti in izkoristiti?