Bruselj, glavno mesto Belgije, ni ravno velik - šteje kakih 180 tisoč prebivalcev, kar je manj od Ljubljane (slabih 300 tisoč), a več od Maribora (96 tisoč). Daje pa vtis večjega mesta, morda zaradi številnih impozantnih zgradb, morda zaradi gostega cestnega omrežja in številnih avenij, najverjetneje pa zaradi kombinacije omenjenega in še česa. Na nek način je Bruselj, uradno sicer administrativni center EU, tudi glavno mesto Evrope ali Evropske unije. In tam sprejemajo številne zakone, tudi glede mobilnosti v širšem pomenu besede. Vključno z avtomobilsko samovoznostjo.
Ravno v Bruslju sem nedavno po spletu okoliščin srečal Toma Fuxa, Slovenca, ki od svojih študentskih časov dela pri Toyoti; sprva seveda v Sloveniji, zdaj pa že dolga leta v Evropi. Junija je napredoval na mesto šefa prodaje in marketinga za Evropo. Jasno, take vrste človek ima bister um in je široko razgledan. Pogovor je nanesel tudi na avtomobilsko samovoznost, o kateri je trdno prepričan; pravi, da imajo pri Toyoti v enem večjih mest v Evropi že nekaj svojih avtomobilov, ki se sami vozijo po neki vnaprej določeni trasi.
Tom Fux je človek prihodnosti, večina nas pa se ukvarja s sedanjostjo. Seveda, potrebni smo oboji in omenjeni splet okoliščin mi je pospešil tisti del možganov, ki sledi cesti pred menoj in glede na trenutno stanje asistenčnih sistemov (tudi v najdražjih avtomobilih) ocenjuje, kolikšna je možnost, da bi jutri v Bruslju avtomobil znal voziti sam.
Po Bruslju in okolici sem prevozil kakih 200 kilometrov, še nadaljnjih 50 sem sedel v prvi vrsti avtobusa. Ceste v Bruslju so, tudi tiste najširše, ozke, preozke - avtobus je nenehno kršil pravilo vožnje znotraj prometnega pasu. Morda so celo ožje, kot bodo po zaprtju cestnih gradbišč v Ljubljani. Tam so tudi pešci, kolesarji (na oko, bi si upal reči, manj kot v naši prestolnici), smetarska vozila, dostavniki, ki se ustavljajo na cesti, avtomobili v okvari, delo na cesti, tovornjaki in avtobusi, ki vozijo preko bele črte, predvsem pa so ceste takšne, da je marsikje precej dvomljivo, kako se razvrstiti v kakem večjem križišču (pa ne le tam).
Kdor misli, da imamo v Sloveniji slabše cestne oznake kot na zahodu, se moti. Ne le Bruselj, tudi Pariz, Frankfurt, München, Dunaj, Torino so na približno isti točki; ponekod je malo bolje, ponekod slabše, a kake drastične razlike, ko gre za pogoje za avtomobilsko samovoznost, ni.
Avtomobilska samovoznost zahteva dve stvari: dobre asistenčne sisteme in ustrezno infrastrukturo. Ne eno ne drugo ta hip še ni na točki, da bi lahko avtomobil v Bruslju spustili s povodca. Saj samo po sebi in načelno s tem ni nič narobe, zmoti le, da samovoznost enkrat malo bolj, drugič malo manj, vselej pa glasno, avtomobilski in še kakšni proizvajalci (Google …) napovedujejo že vsaj desetletje.
Pa smo - naj trdijo drugače in govorijo o višjih stopnjah samovoznosti - še vedno na začetku.
