Električni oziroma elektrificirani avtomobili in samodejna (avtonomna) vožnja sta smeri oziroma področji, ki naj bi predstavljali prihodnje in vsaj deloma tudi že sedanje bistvo avtomobilske industrije. Tako kot se razlikujejo mnenja o absolutni ustreznosti prvih (električnih baterijskih vozil), je veliko dvomov tudi o smiselnosti sistemov avtonomne vožnje, predvsem pa o njihovi zanesljivosti. Tako v prvem kot drugem primeru je v ospredju ameriško podjetje Tesla.
Te dni precej odmeva novica, da je ameriška agencija za avtocestno varnost (NHTSA) začela uradno preiskovati delovanje Teslinega sistema avtonomne vožnje, in to tako imenovani avtopilot. Gre za obsežno preiskavo, v katero naj bi bilo po sedanjih podatkih vključenih 765 tisoč tesel, izdelanih od leta 2014 pa do letošnjega leta in so jih prodali v ZDA. Kot je zapisano v sporočilu omenjene agencije, gre ob tem tudi za preiskavo vsaj 30 prometnih nesreč, pri čemer se bodo kasneje odločili, ali bodo ukrepali ali pa morda določili, kdaj in kako sme Teslin sistem avtonomne vožnje delovati. Omejitve bi, tako NHTSA, lahko povzročile tekmovanje med avtomobilskimi tovarnami, kar pa ne bi bilo smiselno.
Po zatrjevanju agencije je bil Teslin sistem avtonomne vožnje oziroma avtopilot "vpleten" v prometne nesreče, v katerih se je poškodovalo 17 ljudi, en človek pa je umrl. Nesreča s smrtnim izidom se je zgodila decembra 2019 v Indiani, ko se je tesla 3, ki je imela vključen sistem avtonomne vožnje, zaletela v parkirano gasilsko vozilo. Pri tem je umrl sopotnik v tesli 3. NHTSA bo v preiskavi pregledala ne le tesle 3, pač pa tudi vse druge modele te tovarne.
NHTSA je ob tem voznike opozorila, da "ni komercialnega avtomobila, ki bi lahko vozil brez sodelovanja oziroma pomoči voznika".
Zanimivo pri vsem tem je, da se je večina nesreč zgodila v temi oziroma ponoči ali zvečer in da so se tesle zaletele tudi v različna intervencijska vozila, pri čemer so imela ta prižgane varnostne oziroma opozorilne luči, nekatera pa so bila zavarovana/označena tudi s stožci. Po tistem, ko se je agencija odločila uvesti preiskavo delovanja Teslinega sistema avtonomne vožnje, se je vrednost delnic tovarne na newyorški borzi zmanjšala za približno pet odstotkov. Pri Tesli za sedaj še niso komentirali odločitev agencije, je pa znana aprilska izjava Elona Muska, izvršnega direktorja podjetja in tudi največjega posamičnega lastnika. Dejal je, da je pri teslah z avtopilotom možnost prometne nesreče desetkrat manjša kot pri "povprečnem" avtomobilu. Oglasili so se tudi nekateri politiki. Dva demokratska senatorja sta tako od pristojnih oblasti zahtevala preiskavo, saj pravita, da je Tesla s trditvijo, da njihov avtopilot omogoča povsem avtonomno vožnjo, zavajala kupce.
Musk: Predvsem birokratske ovire
Že dolgo je znano, da gradnja Tesline tovarne v bližini Berlina (Grünheide) ne teče tako, kot bi si Elon Musk želel. Prav odpravi nekaterih problemov, ki so, kot je dejal Musk, predvsem birokratski, je bil namenjen njegov obisk gradbišča pred dobrim tednom. Tam se je srečal tudi s kandidatom za nemškega kanclerja Arminom Laschetom. Musk je ob tem dejal, da srčno upa, da bo tovarna začela delovati že oktobra. Lokalne oblasti so izdale končno dovoljenje za obratovanje, s tem pa naj bi se zapleti, ki vseskozi spremljajo gradnjo te gigatovarne, končali. Tudi Laschet, ki ima po mnenju številnih resne možnosti, da postane novi nemški kancler, se je nekoliko strinjal z Muskom, rekoč, "da se včasih zdi, da je laže iznajti nekaj novega kot pa premagati nemško birokracijo". Po drugi strani pa je že precej jasno, da bo imel Musk oziroma Teslina tovarna nekaj ali morda precej težav tudi z nemško sindikalno organiziranostjo. Najmočnejši nemški sindikat IG Metall, ki združuje tudi delavce v avtomobilski industriji, že precej časa opozarja na specifičnost razpisov za delo v Teslini tovarni, ki sindikalni organiziranosti in močnim sindikatom ni naklonjena. V vsakem primeru bo gigatovarna vsaj v tem pogledu delovala drugače kot preostale Tesline tovarne v ZDA ali na Kitajskem.
