Avtomobilska industrija: Bolelo bo na obeh straneh Rokavskega preliva

Verjetno so redke ločitve enostavne, še manj pa so enostavne, ko se ločujejo države. Posledice brexita se bodo pokazale šele čez čas, ampak tudi te bodo zavite v politično retoriko.

Epa

Brexit je že dolgo nevralgična točka avtomobilske industrije, ki ima tako na Otoku kot v Evropski uniji dolgo tradicijo, predvsem pa izjemno gospodarsko težo. Utegne se zgoditi, da se bo prav na njenem hrbtu in seveda predvsem hrbtih zaposlenih najprej in tudi najbolj boleče zlomilo vse tisto, kar prinaša ločitev, katere zapleti spominjajo na lahkotno TV-nadaljevanko. Ampak brexit ni lahkotna igra.

Med sedmerico članic EU, ki so predstavljale najpomembnejše gospodarske partnerje Velike Britanije v trgovini z avtomobili in sestavnimi deli, sta lani le Nizozemska in Italija uvozili več, kot sta izvozili. Daleč pred vsemi je pričakovana Nemčija, kjer pa je razlika med uvozom in izvozom tudi največja oziroma v občuten prid gospodarsko najmočnejši evropski državi. Slovenski izvoz v Veliko Britanijo je bil lani vreden približno 500 milijonov evrov.

Previdnost in zaskrbljenost

Zlasti japonske avtomobilske tovarne – Nissan, Toyota, Honda – so zahtevale in pričakovale zagotovila o okoliščinah, ki tudi po odhodu iz EU ne bodo bistveno vplivale na njihovo poslovanje. V tem pogledu je bil še posebej aktiven Nissan, ki naj bi mu bila Theresa May oziroma njena vlada obljubila, da bo tudi po dnevu D vse v najlepšem redu. Sedaj je očitno, da so bile to prazne obljube, in temu primerno sta se že pred časom odzvali tako rekoč vsaj dve japonski tovarni. Nissan je napovedal, da na Otoku ne bo nastajala nova generacija športnega terenca X-trail, povrhu se njegova premijska znamka Infiniti umika tako iz Velike Britanije kot z drugih zahodnoevropskih trgov. Honda je nedavno sporočila, da zapira tovarno v Swindonu (pa tudi v Turčiji), le Toyota v tem pogledu ni bila konkretna – za sedaj. Veliko previdnosti je prav tako pri Miniju pa tudi Ford, ki v Veliki Britaniji izdeluje le motorje in menjalnike, je pred nedavnim napovedal poteze, ki v britanski gospodarski prostor ne prinašajo kakšnega posebnega optimizma.

Britanski trg z avtomobili je bil lani po velikosti drugi v Evropski uniji. Zaostanek za nemškim je precejšen, pa tudi britanski naskok pred francoskim ni zelo skromen. Je pa lansko dogajanje skoraj izjemno vplivalo na posel z avtomobili v Združenem kraljestvu, kar tudi ne preseneča, saj avto velja za trajnejšo potrošno dobrino, katere nakup je v negotovih okoliščinah bolje preložiti. Letos jim gre na Otoku nekaj bolje, toda kakšnega posebnega razloga za zadovoljstvo le ni.

Problematični "just in time"

Še nekaj večja ali vsaj podobna je povezanost obeh industrij tedaj, ko gre za sestavne dele. Kar 80 odstotkov sestavnih delov, ki so jih lani tovarne v Veliki Britaniji uporabile pri gradnji avtomobilov, je prišlo iz EU. To je pomenilo okoli 16 odstotkov vsega izvoza sestavnih delov EU. Po drugi strani je otoška avtomobilska industrija v združeno Evropo izvozila nekako 60 odstotkov vseh tam izdelanih avtomobilskih sestavnih delov, to pa je pomenilo približno 18 odstotkov vsega evropskega uvoza. Ker se avtomobilske tovarne delajo po načelu "just in time", kar torej pomeni, da praktično nimajo zalog sestavnih ali rezervnih delov, saj to draži proizvodnjo oziroma povečuje stroške, so se začele v zadnjem času drugače organizirati, da bi tako preprečile zastoje bodisi v EU bodisi v VB. Toda bolj ali manj je očitno, da vsega ni mogoče predvideti vnaprej, in utegnejo se zgoditi zastoji tako pri izdelavi kot posledično pri dobavi avtomobilov.

Japonska Honda je pred nedavnim sporočila, da bo kmalu zaprla svojo tovarno v Swindonu. To ni posledica brexita, je bilo rečeno ob tej priložnosti, toda vprašanje je, kdo je verjel temu pojasnilu.

Honda

Kraljica, štiri dežele in 66 milijonov prebivalcev

Velika Britanija (uradno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija oziroma kraljevina. Kraljica Elizabeta II. je prestol zasedla že leta 1952 in je najdlje vladajoča monarhinja na svetu. Veliko Britanijo sestavljajo štiri dežele, in sicer Anglija, Škotska, Wales in Severna Irska. Glavno mesto je London, ki šteje 10,3 milijona prebivalcev, po oceni iz leta 2017 pa na celotnem območju VB živi malenkost več kot 66 milijonov prebivalcev. Več kot 87 odstotkov je belcev, sedem odstotkov Azijcev in tri odstotke temnopoltih, skoraj 60 odstotkov je kristjanov, 25,7 odstotka je neverujočih, 4,4 odstotka pa muslimanov. Bruto družbeni proizvod na prebivalca je bil leta 2017 vreden 39.720 dolarjev, v Nemčiji 44.469, v Sloveniji pa 23.597 dolarjev.

Nova trgovinska (avtomobilska) vojna?

Kako bo tekla trgovina z avtomobili v prihodnje na relaciji Bruselj-London? Kaotični izhod oziroma odhod brez dogovora bi pomenil, da bodo začela v tem primeru veljati pravila WTO oziroma svetovne trgovinske organizacije. To verjetno pomeni, da bodo avtomobili obremenjeni z dodatnimi carinami oziroma davki, kar pa poslu ne more biti v prid. Britanska vlada je pred časom napovedala, da naj bi na evropske avtomobile zaračunavala okoli 10-odstotne carine. Ali se bo to res zgodilo, je seveda še povsem nejasno. Na ukrepe EU verjetno ne bo ali ne bi bilo treba čakati prav dolgo, kar bi pomenilo še eno trgovinsko vojno. Tega si seveda nihče ne želi, pri čemer bodo v močnem primežu avtomobilske tovarne. Velika Britanija je res peto največje gospodarstvo na svetu, toda z združeno Evropo, ki bo po njenem izhodu štela vsaj 60 milijonov prebivalcev manj, le ne more enakovredno tekmovati.