(POGOVOR) Enej Jovičić Slatinek: "Oče je do mene nedvomno bolj strog kot do ostalih"

Bojan Bauman
01.06.2021 06:01
Vidni delež pri naslovu državnih prvakov je na ključnih tekmah rokometašev Gorenja ob zaključku sezone prispeval sin trenerja Zorana Jovičića
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Komaj 20-letni Enej Jovičić Slatinek je odkritje velenjskih rokometašev v zadnjih krogih državnega prvenstva. Zablestel je v najbolj pomembnem trenutku; ko je Gorenje preklopilo v prestavo višje, povsem zasenčilo favorizirane Celjane in z zaporednimi zmagami že krog pred koncem prvenstva osvojilo naslov državnih prvakov. Jovičić je prva izbira na položaju levega zunanjega postal po polfinalni tekmi v pokalu EHF proti atenskemu AEK-ju, ko se je poškodoval Aleks Kavčič, sicer prvo ime kluba.

​Nadomestiti je bilo treba mašino

​Velenjčani so bili takrat v nezavidljivem položaju - pred njimi je bil zaključek državnega prvenstva, ostali pa so brez motorja ekipe. Dvajsetletni Enej, mladinski državni reprezentant, ki je najprej igral v Kopru, do januarja letos pa pri Slovanu, je v nadaljevanju prvenstva deloval, kot da bi imel v mišicah že vsaj deset let igranja na vrhunskem nivoju.

Prišel, videl, zmagal - bi bil najkrajši opis njegovega vzpona v zadnjem obdobju. "Ni bilo tako lahko. Za nami je peklensko obdobje, vsaka tekma je bila izredno težka. A sem ponosen na to, kar nam je z ekipo uspelo. Garali smo za ta pokal najboljše rokometne ekipe v državi. Brez besed," pravi Jovičić. V Velenje, k očetu, trenerju ekipe, se je preselil nedavno, januarja letos. Takrat je klub zapustil Vladan Lončar, ki se je preselil v Krko. Enej je ostal druga izbira na levem zunanjem vse do poškodbe Kavčiča. Do ključne vloge je prišel torej tudi po naključju. Ko se je pokazala priložnost, jo je izrabil v polni meri. "Recimo, da je tako. Aleks je naš nosilec igre, mašina. Mi smo ga poskusili nadomestiti po najboljših močeh. No, dovolj dobro nam je uspelo," se nekoliko tudi pohvali Jovičić. Aleks Kavčič se v ekipo vrača po rehabilitaciji, z Gorenjem ima veljavno še enoletno pogodbo. Iz kluba zagotovo odhaja njegov soimenjak Miha Kavčič, drugi naj bi ostali. Ekipo čaka Evropa, v naslednji sezoni bodo nedvomno nastopili v evropski ligi. Kandidaturo nameravajo oddati tudi za ligo prvakov, kjer Slovenija sicer nima zajamčenega mesta, Velenjčani pa ne izpolnjujejo vseh zahtev lige. Možnosti so majhne, zelo verjetno slovenski rokomet po dolgem času ne bo imel predstavnika v elitni evropski rokometni ligi.

Dvajsetletnik je moral čez noč odrasti.
Igor Napast

​Nenadejano na vrhu

Državni prvak je Jovičić Slatinek v Velenju postal, ko je prehodil pot od Kopra prek ljubljanskega Slovana. Nobeden od teh klubov sicer v času, ko je bil njihov član, ni bil v ožjem krogu kandidatov za lovorike. No, Velenjčani so se letos v Evropi zaustavili šele v polfinalu pokala, v državnem prvenstvu so pririnili vse do prvega mesta. "Celjani so bili na začetku prvenstva res veliki favoriti za naslov. A tak je šport - denar ni vse, tudi najbolj kvalitetni posamezniki še niso jamstvo za uspeh. Za to mora biti ustvarjena ekipa, kjer je vse podrejeno skupnemu cilju. In mi smo bili letos med seboj zelo povezani," recept za uspeh razkriva naš sogovornik.

Kako pa se je mladinec kosal s pritiski, ki se na ključnih tekmah pojavljajo na najbolj izpostavljenih mestih v ekipi? Položaj levega zunanjega, kjer igra 185 centimetrov visoki Primorec, je prav to. "Na začetku sem čutil pritisk, a sem se hitro privadil nanj. Ko zmaguješ, je vse lahko. Pri 20 letih sem prvič postal državni prvak, kar so sanje rokometašev. Sam sem o tem sanjal, odkar pomnim. Sedaj moramo ohraniti motivacijo, ki nas je pripeljala tako visoko. Čaka nas trdo delo, no, sedaj imamo nekaj tednov prosto. Čas je za počitek."

Enej ga namerava preživeti ob morju? "Ja, najprej grem domov v Koper. Nekaj dni bom počival, potem gremo s kolegi na dopust na Hrvaško. Kmalu se bodo že začele priprave na novo sezono," napoveduje Jovičić Slatinek. Trener v Gorenju je kar Enejev oče. Kako funkcionirata? "Zanimivo je. Oče je do mene nedvomno bolj strog kot do ostalih. Na igrišču sva v razmerju trener-igralec. Ko pa pridemo domov v Koper, sva bolj sproščena. A se tudi takrat pogosto pogovarjava o rokometu. Šele, ko poskusimo v debato vključiti mamo, spoznamo, da lahko gre rokomet komu v naši družini tudi na živce. Sedaj je prvenstvo končano in upam, da se bomo pogovarjali o drugih stvareh," zaključi Enej Jovičić Slatinek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta