Zdaj dvignimo čaše, polnoč je ...

Denis Živčec Denis Živčec
15.12.2017 10:25

Nič ni bolj prazničnega kot decembra srebati kuhano vino, medtem ko iz zvočnikov odmevajo dobre stare božične pesmi. In nič ne prija bolj od januarja, ko te pesmi za eno leto potihnejo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Na tisoče novih božičnih skladb po svetu nastane vsako leto vsaj tam, kjer ta praznik praznujejo. Ni ga pevca, ki si ne bi želel decembrske uspešnice. A skoraj nobena se zares ne prime. Ko gre za božične popevke, smo poslušalci konservativni. Zvezdice božje migljajo že od pamtiveka, slovenski pop božični repertoar pa se bolj ali manj vrti le okoli treh skladb, ki so z leti pridobile mističnost in zimzelenost. Skladba Mala vrgo ti bom kepo v glavo dueta štajerskega dueta Yo/Zo v sveto trojico ni všteta, a je na dobri poti.
Najbolj znana slovenska božična popevka je celo tako znana in priljubljena, da pravzaprav sploh nimamo pojma, kdo jo je v resnici napisal. Misterij: Bela snežinka. Tista, ki pada in te spominja na vse tiste dni, noči. Če njen naslov vtipkaš v brskalnik Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije, ostaneš praznih rok. Skozi leta je o avtorstvu Bele snežinke nastalo več teorij. Da gre za staro zasavsko pesem, so prepričani nekateri, in da je skupina Veter, ki jo je priredila leta 1987, le prispevala k njeni zimzelenosti. Ne nazadnje so tudi člani Vetra Zasavci. Teorija, da je skladbo napisal danes v ZDA živeči Trboveljčan, Božidar Wolfand Wolf, znan po skladbah Angel varuh in Koliko solz ter razvpitem piramidnem sistemu Catch The Cash, ne vzdrži, saj naj bi skladba bila bistveno starejša. Zgodba o Beli snežinki naj bi segla tja v petdeseta leta, po tretji teoriji pa je nastala leta 1936, njen avtor pa naj bi bil leta 1921 v Sušku rojeni hrvaški novinar, skladatelj in pisec besedil Mario Kinel, ki ga povezujejo z začetki Splitskega festivala. Če teorija drži, je Kinel skladbo ustvaril pri svojih petnajstih letih. Navdihnile naj bi ga melodija neznane italijanske pesmi. Tistega leta naj bi primorski Sušak pobelil sneg. V izvirniku naj bi se bila imenovala Sniježi in ni bila uspešnica, dokler je niso ljubljanski džezerji Optimisti pri Jugotonu leta 1957 izdali na plošči in poimenovali Tiho pada sneg, v oklepaj pa dodali naslov Sniježi in kot avtorja podpisali Kinela. Besedilo je napisal Aleksander Skale. Četrta teorija pravi, da je skladba delo zaljubljenega zasavskega župnika, ki je odšel v tujino, peta pa, da je avtor besedila Alojz Zavratnik iz Zagorja ob Savi. Kinel je umrl leta 1995, v nekaterih opisih skladbe pa kot avtorja besedila še vedno najdemo Wolfa. Popolna zmeda skratka. A skladba ni zato nič manj lepa in še vedno dobiva nove in nove različice, a najbolj znana ostaja v izvedbi Vetra.

Profimedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta