Dojenje ni le najlažji in najbolj naraven način hranjenja novorojenčka, temveč tudi najbolj zdrav način, in sicer tako za otroka kot za mater. Znanstvene raziskave namreč ugotavljajo, da dojeni otroci primerneje rastejo in pridobivajo telesno maso, so manj bolni in imajo boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava ženskega mleka, ki vsebuje dejavnike proti okužbi in vnetju, skupaj s kožnim stikom pri dojenju zagotavlja optimalno rast, varuje pred vplivi okolja in spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema. Poleg koristi za zdravje otroka ne le v času, ko ga mati doji, temveč tudi pozneje v življenju, pa raziskave potrjujejo tudi številne koristi za zdravje matere.
Materino mleko je optimalno hranilo dojenčkov, ker je specifično za človeško vrsto in se razlikuje od mleka drugih sesalcev. Svetovna zdravstvena organizacija in sorodne institucije zato priporočajo, naj bodo otroci izključno dojeni vsaj prvih šest mesecev, nato pa ob uvajanju goste hrane do starosti dveh let. Materino mleko je še posebno koristno za razvoj otrok z nizko porodno težo. Intenzivna raziskovanja so dokazala številne prepričljive prednosti dojenja in hranjenja z materinim mlekom za dojenčke, matere, družine in družbo. Prednosti za otroka lahko razvrstimo v štiri velike skupine:
• optimalna rast in prehranjenost,
• obramba pred okužbo,
• spodbujanje sožitja med materjo in otrokom,
• zmanjšana možnost za nastanek alergičnega obolenja in kroničnih bolezni.
Vsebuje vsa potrebna hranila za rast
Materino mleko zagotavlja dojenčku edinstveno kombinacijo beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, mineralov, vitaminov, encimov in živih celic. Vsebuje tudi 88 odstotkov vode, zato dojenemu otroku zagotavlja primerno količino tekočine. Beljakovine v materinem mleku so denimo odgovorne za prenos kalcija in fosforja, pomembne pa so tudi za sintezo laktoze in imunoloških faktorjev. Maščobe zagotavljajo od 35 do 50 odstotkov dnevnih potreb po energiji pri dojenčku, v njih pa so razmeroma visoke koncentracije holesterola, kar koristi razvijajočim se možganom in zagotavlja nizko raven holesterola v krvi pri odraslem. Materino mleko je tudi edinstven vir esencialnih maščobnih kislin, ki so pomembne denimo za razvoj možganov in očesne mrežnice. Najpomembnejši ogljikov hidrat v materinem mleku je laktoza, ki se presnovi v galaktozo, poglavitno hranilo možganov. Kakor tudi drugi sladkorji sodeluje pri številnih procesih v organizmu, posebno pri obrambi pred okužbo. Mineralov je v materinem mleku za tretjino manj kot v kravjem, zaradi česar so nezrele ledvice novorojenčka manj obremenjene. Pomanjkanje železa je pri dojenih otrocih redko, saj je njegova absorpcija iz ženskega mleka petkrat boljša kot iz kravjega mleka. Žensko mleko vsebuje vse vodotopne vitamine. Koncentracija vitamina C je osemkrat višja kot v materini plazmi. Dovolj je v maščobah topnih vitaminov A in E, dodajati pa je treba vitamin K takoj po rojstvu in vitamin D, kjer je izpostavljenost soncu neredna. Materina hrana ima majhen vpliv na količino in sestavo mleka, saj doječa mati priskrbi potrebne snovi iz svojega telesa, tudi če je podhranjena. Pri hudi podhranjenosti se spremenijo vsebnosti maščob v materinem mleku.
Dojenčka varuje pred okužbami in alergijami
Raziskave iz razvitega in razvijajočega se sveta prinašajo trdne dokaze, da hranjenje z materinim mlekom zmanjšuje obolevnost ali resnost številnih okužb: bakterijskega meningitisa, sepse, gastroenterokolitisa, okužb dihal, nekrozantnega enterokolitisa, vnetja srednjega ušesa, okužbe sečil in pozne sepse pri nedonošenčkih. Imunološka sestava materinega mleka zagotavlja aktivno in pasivno zaščito dojenčka. Pri dojenih otrocih pa so tudi alergična obolenja manj pogosta in potekajo v blažji obliki. Učinek materinega mleka na dojenčkov imunski sistem je tudi eden od razlogov, zakaj so pri ljudeh, ki so bili dojeni, v odrasli dobi manj pogosta alergična obolenja, od inzulina odvisna sladkorna bolezen, Crohnova bolezen, limfomi in celo rak na dojki.
Raziskave pa kažejo še številne druge pozitivne zdravstvene učinke dojenja, denimo primernejši razvoj ustne votline in izraščanja zob, manjšo pogostost debelosti, hiperholesterolemije in astme v otroški in odrasli dobi.
Vpliv na psihični razvoj otroka
Dojenje zagotavlja boljše možnosti za psihično povezavo med materjo in otrokom. Zgodnji stik med materjo in otrokom po rojstvu prinaša večjo navezanost na otroka, več razvajanja, več ljubkovanja, poljubljanja. Doječe matere so bolj pozitivno razpoložene do otrok. To podaljšuje dojenje in zmanjšuje možnost za zlorabo, malomarnost in zapustitev otroka kasneje v otroštvu. Dojeni otroci so bolj aktivni, več so budni, se hitreje prebujajo, prej shodijo, medtem ko nedojeni izkazujejo večjo bojazljivost in psihično preobčutljivost. Dojenje, daljše od šestih mesecev, zmanjšuje tveganje za vedenjske težave, zlasti depresijo pri šolskih otrocih. Prav tako dojenje povezujejo z blago boljšimi rezultati pri testiranju kognitivnega razvoja otrok.
Prednosti dojenja za mater
Kot otroci imajo tudi matere kratkoročne in dolgoročne koristi od dojenja:
• hitreje si opomorejo od poroda zaradi pospešenega izločanja oksitocina, zaradi katerega se maternica hitreje skrči;
• zmanjšuje se stresna reakcija pri materi;
• zaradi dojenja mati lažje izgublja odvečno težo, ki jo je pridobila med nosečnostjo;
• podaljša se obdobje anovulatornih ciklusov, kar deluje kot naravna kontracepcija;
• med dolgoročnimi učinki so manjše tveganje za pojav raka na dojkah in jajčnikih, za nastanek osteoporoze v pomenopavzalnem obdobju ter za sladkorno bolezen.
Dojenje torej predstavlja optimalen začetek življenja za otroka in ugodno vpliva tudi na doječo žensko. Dojeni otroci so kasneje v življenju bolj zdravi, psihično stabilnejši in imajo boljši intelektualni razvoj. Za doječo žensko pa pomeni dojenje vrnitev telesa v prvotno stanje pred nosečnostjo na najbolj naraven način.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
