Tanja Fajnik Milakovič
V četrtek sprejeti zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je v četrtek s 33 glasovi za in 22 proti potrdil državni zbor, prinaša spremembe tudi za starejše in upokojene. Višja denarna socialna pomoč za samske pomeni tudi višji varstveni dodatek in več možnih upravičencev med upokojenci z najnižjimi pokojninami. Zanj bodo lahko, če državni svet ne bo sprejel veta, zaprosili tudi tisti, ki imajo pokojnino višjo od 485 evrov (toliko zdaj znaša zgornja meja za varstveni dodatek) in manj kot 566 evrov. Torej tudi vsi, ki so jim oktobra lani zvišali starostno pokojnino na minimalno - 500 evrov, in to s pojasnilom, da ljudem po 40 letih dela zaradi nizke pokojnine ne bo treba prositi za varstveni dodatek, čeprav je tudi ta znesek še vedno pod pragom revščine.
Ukinjene zaznambe na nepremičninah
Koliko več bi bilo prosilcev za varstveni dodatek, je sicer težko napovedati, a vendarle, lani februarja sta začeli veljati dve pomembni spremembi pri varstvenem dodatku, ki sta pred tem starejše odvračali od tega, da zaprosijo zanj. Ukinjene so bile zaznambe na nepremičninah, če vrednost nepremičnine, v kateri starostnik živi, ne presega 120.000 evrov. Ukinilo se je tudi vračilo prejete pomoči (omejitev dedovanja) za nove prejemnike. Še vedno pa velja, da morajo centri za socialno delo pri vsakem prosilcu za varstveni dodatek, ki ima otroke, najprej preveriti, ali ti lahko preživljajo ostarelega starša in skrbijo zanj. Le če lahko iz podatkov, ki jih imajo, ugotovijo, da so polnoletni otroci tudi sami denimo prejemniki denarne socialne pomoči in torej nimajo dovolj dohodkov, da bi preživljali starše, po tem preživninski dogovor ni potreben. Tako je pričakovati, da bo za varstveni dodatek zaprosilo predvsem več tistih, ki živijo sami in nimajo zavezancev za preživljanje.
Z višjo denarno socialno pomočjo se spreminja tudi višina posmrtnine, in sicer s sedanjih 297 evrov na 385 evrov, in višina pogrebnine s 595 evrov na 770 evrov. Pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pomoč po smrti družinskega člana (posmrtnina) od leta 2014 namreč nista več univerzalni pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ampak izredna denarna socialna pomoč, ki jo centri dodeljujejo socialno ogroženim družinskim članom pokojnika.
Kolikšni bodo dejansko stroški?
V Levici dvomijo o oceni ministrstva glede stroškov - 50 milijonov od junija do decembra, ki naj bi jih dvig prinesel. "Ko je ministrstvo predlagalo dvig denarne socialne pomoči na 331 evrov, je zapisalo, da bi to letne izdatke povečalo za enajst milijonov evrov. Če to ekstrapoliramo, bi dvig na 385 evrov pomenil 17,6 milijona evrov več kot vladni predlog," so zapisali. Lani je bilo za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek porabljenih 177 milijonov evrov, v letošnjem proračunu pa je zanju predvidenih 200 milijonov evrov. Na pristojnem ministrstvu zatrjujejo, da višja denarna socialna pomoč samo za sedem mesecev v letošnjem letu pomeni dodatnih 50 milijonov evrov več. Tega denarja, kot pravi ministrica Anja Kopač Mrak, nimajo predvidenega in ga bo očitno morala v proračunu najti jeseni nova vlada. Če državni svetniki ne bodo sprejeli veta. Tudi ta možnost še vedno visi v zraku, zanjo se zelo resno ogrevajo štirje državni svetniki, predstavniki delodajalcev, ki so včeraj iskali še štiri podpise, saj jih potrebujejo osem. Z zavrnitvijo zakona bi denarna socialna pomoč ostala pri 297 evrih na mesec, čeprav je izračun, ki ga je naročilo ministrstvo, pokazal, da samska oseba za najnujnejše mesečne stroške potrebuje 442 evrov.
