Čeprav so v Evropi zabeležili več deset smrti po cepljenju proti covidu-19, znanstveniki opozarjajo, da glede na obstoječe dokaze nobena smrt ni bila povezana s cepivom. Zdravstvene organizacije medtem pojasnjujejo, da so bili med mrtvimi večinoma starejši, ki so že tako bolj ranljivi in pogosteje bolni.
Na Norveškem je zavladala panika prejšnji teden, ko so poročali o smrti 33 oskrbovancev doma starejših, ki so prejeli Pfizerjevo cepivo proti covidu-19. Med temi smrtmi pa jih je bilo najmanj 13 takih, ki so bili med najstarejšimi in so imeli tudi druge resne bolezni.
Oblasti sicer niso opravile preiskave vzroka smrti, priznavajo pa, da bi lahko k smrti pri tej starosti prispevali tudi običajni stranski učinki cepiv, med njimi na primer povišana temperatura.
V Franciji, kjer so cepili okoli 800.000 ljudi, so potrdili okoli devet smrti oskrbovancev domov starejših, ki pa so imeli vsi kronične bolezni. Državna agencija ANSM je sporočila, da glede na razpoložljive dokaze ne morejo nikakor sklepati, da so bile smrti povezane s cepljenjem.
Podobne primere so imeli še na Švedskem in Islandiji, kjer prav tako niso našli dokazov, ki bi povezali smrti s cepljenjem.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je sporočila, da kljub smrtim, zaenkrat niso glede Pfizerjevega cepiva zabeležili nobenih pomislekov.
Pri Emi so še pojasnili, da lokalne oblasti sicer preučujejo, ali so bile smrti povezane s cepljenjem. Redno preučujejo tudi vse morebitne druge težave, ki nastopijo ob cepljenju in ki jih prijavijo zdravstveni delavci, farmacevtska podjetja ali bolniki.
Glede na to, da so v večini držav sprva začeli cepiti starejše, število smrti ni presenetljivo ali razlog za skrb.
