Majda Horvat
Borut Vrbančič iz Radomerja je zvest spremljevalec Grossmannovega festivala.
S kakšnimi pričakovanji se letos podajate na Grossmanna?
In gledaš filme. Kako jih gledate vi?
Ampak zvoki prihajajo tudi iz dvorane, tako da potem vidite tudi publiko, kako se odziva?
Kakšen je za vas filmski svet?
Kaj na teh srečanjih igralci sprašujejo vas in zaradi česa morda ostanejo brez besed?
Torej cela zgodba, ne samo tisto, kar se da videti.
Je zgodba večkrat bolj zanimiva od filma samega?
Mi videči si sliko ustvarimo na osnovi izkušnje videnega. Na osnovi česa pa si jo lahko vi?
Ste se morda kdaj vprašali, v čem je vaša predstava slišanega drugačna od predstave videčega?
So naši filmi jezikovno bogati ali siromašni?
Predstavljam se vas kot zahtevnega sogovornika glede filmske produkcije. Imate krog znancev, prijateljev, s katerimi se lahko o tem pogovarjate?
Nekateri vas poznajo že tudi kot avtorja tekstov, v katerih ste se ukvarjali z življenjskimi vprašanji. Boste kdaj pisali tudi o filmu?
Celotni pogovor si boste lahko prebrali v tiskani izdaji Vestnika.
