Najbrž se vsi še dobro spomnimo ogorčenja, ki ga je pred leti sprožila prošnja župana občine Bled, naj se domači gostje na vrhuncu sezone raje izognejo tej priljubljeni turistični točki. Njegova prošnja je razumljiva vsakomur, ki se je kadarkoli v malo toplejšem vremenu podal z avtomobilom na Bled in želel tam celo parkirati. Nič lažje se ni prebiti mimo Bleda, denimo v Bohinj ali na Pokljuko. Turistična gneča pa v svetu niti ni tako redka, zato v številnih krajih oblasti razmišljajo o uvedbi dodatnih turističnih dajatev ali so to celo že storile.
V škotskem Edinburgu so denimo septembra lani sprejeli sklep, da bodo od 24. junija 2026 zaračunavali petodstotno turistično dajatev v večini turističnih nastanitev, kot so hoteli, hostli, apartmaji, počitniške hiše in podobno, in sicer za prenočevanje v trajanju do pet noči. Mestne oblasti načrtujejo, da bodo s to dajatvijo letno zbrale 50 milijonov funtov in jih v celoti investirale v mestno infrastrukturo in storitve ter tako zmanjšale posledice masovnega turizma.
Turistična taksa sicer ni nič novega, poznamo jo tudi pri nas in v sosednjih državah. Manj pogosta praksa pa je zaračunavanje neke vrste "vstopnine" za celo mesto, s katero želijo oblasti odvrniti prevelik naval turistov. Zadnji odmeven primer take dajatve so Benetke, ki jih letno obišče približno 25 milijonov turistov. Da bi odvrnili množice in olajšali življenje prebivalcem mesta, pa tudi zavarovali mestne znamenitosti, so v Benetkah uvedli turistično takso za dnevne obiskovalce v znesku 5 evrov, ob pozni rezervaciji pa gostom zaračunajo celo 10 evrov na dan. Kar pa ni veliko v primerjavi s himalajsko državo Butan, kjer "Daily Sustainable Development Fee" oziroma "dnevna pristojbina za trajnosten razvoj" stane 100 dolarjev na noč za odraslega in pol toliko za otroka. S tako ceno Butan privablja zgolj omejeno število turistov in ohranja svojo kulturo in neokrnjeno naravo nedotaknjeni.
Za "vstopnino" so se odločili tudi na preobleganih grških otokih Santorin in Mikonos. Decembra lani so v grškem parlamentu sprejeli zakon, s katerim bodo uvedli dajatev za dnevne goste, ki prihajajo na otok z velikimi križarkami. V poletnih mesecih, od junija do septembra, naj bi zaračunavali 20 evrov na osebo, v aprilu, maju in oktobru 12 evrov, od novembra do marca pa 4 evre. K odločitvi je prispeval upor lokalnega prebivalstva, potem ko je julija lani eden od mestnih svetnikov na Santorinu prek družabnega omrežja svetoval prebivalcem, naj se čim manj gibljejo po mestu, ker tisti dan pričakujejo 17.000 potnikov s križark. Poziv je bil sicer hitro umaknjen z družabnega omrežja, a je kljub temu povzročil ogorčenje stanovalcev. Nova dajatev naj bi vsaj deloma odvrnila naval turistov na priljubljenih otokih. Na indonezijskem otoku Bali pa morajo tuji turisti od lanskega februarja pred vstopom plačati dajatev v vrednosti 10 ameriških dolarjev, denar naj bi indonezijske oblasti namenile ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter izboljšanju storitev za turiste.
Velika Britanija pa je lani uvedla novo dajatev v višini 10 funtov za dovoljenje za vstop. Spletni sistem se imenuje Electronic Travel Authorization (ETA) in je sprva veljal za obiskovalce iz ZDA, Avstralije in Kanade, od 2. aprila letos pa morajo dovoljenje za vstop pridobiti tudi državljani iz članic Evropske unije. Prijave za dovoljenje so možne od 5. marca, na britanskem ministrstvu za priseljevanje in državljanstvo pa pričakujejo, da bodo z digitalnim nadzorom vstopa okrepili varnost in olajšali prehajanje meje turistom.
Dodatne dajatve za turiste so morda še posledica velikega izpada dohodka med pandemijo covida-19, ko je veliko hotelov in restavracij moralo zapreti vrata in je zmanjkalo denarja za obnovo poslovanja. Od tedaj številke naraščajo in turistična industrija si je popolnoma opomogla, tako da so dodatne dajatve le še eden od virov dobička za države z velikim turističnim obiskom, piše The Travel Magazine
