"Kmečki živelj v prejšnjem stoletju je bil ohranjevalec naroda"

Miha Šoštarič
29.06.2018 19:59
Dr. Miran Puconja s Cvena pri Ljutomeru, ki je doktorski naslov pridobil leta 2004, je več kot tri desetletja poučeval filozofijo in slovenščino na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, ves čas pa ostal povezan z delom na kmetiji. Še danes, ko je v pokoju, obdeluje približno 15 hektarjev zemlje, v hlevu pa ima več kot 40 glav živine. Kljub obilici dela se vsakodnevno posveča tudi zbiranju gradiva za monografijo, v katero bo zajel dogajanje v Prlekiji po 2. svetovni vojni.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nataša Juhnov
Nekoč so bile tudi za deželo ob reki Muri značilne močne kmetije s številnimi dejavnostmi in veliko obdelovalnimi površinami. Po podatkih, ki ste jih zbrali leta 2011, manj kot štirje odstotki prebivalstva živijo izključno od kmetijstva. Kaj je pripeljalo do tega, da kmetije propadajo, da ni več kmetijstvo izključni vir preživetja?
A bo zaradi tega, ker bo vedno manj domače pridelave hrane, slovenski narod lačen?
Približuje se 150. obletnica 1. slovenskega tabora. Kakšen je vaš pogled na intelektualce takratnega časa in njihove zahteve (slovenski jezik na Slovenskem izključni uradni jezik, pridiganje v cerkvi v slovenskem jeziku, slovenščina naj postane učni predmet, pouk naj poteka v slovenščini, Slovenci naj se združijo v Zedinjeno Slovenijo …), ki so jih izrazili na taborih po celotni Sloveniji?
Celoten intervju si lahko preberete v Vestnikovi prilogi Pen.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta