Rozmari Petek
Anton Grobler, župan Tabora, tvori tretjo generacijo hmeljarjev pri Groblerjevih. Ne bo zadnji. "Srednji sin je že četrta generacija hmeljarjev pri nas, najmlajši pomaga pri ustanavljanju mikropivovarne," je med obiranjem hmelja pojasnil župan. Na 11,5 hektarja zemljišč imajo posejanih pet sort aromatičnih sort, kar že skoraj zadošča, da bi s kmetijo lahko preživela približno dva člana. Trenutno.
Še več prodajalcev
Tisto, kar je najbolj spodbudno in kar hmeljarji, ki se pregovorno nikoli ne hvalijo, tokrat poudarjajo, je, da je med novimi hmeljarji vedno več mladih. "Celo na novo nekateri začenjajo. Na dolgi rok je to vendarle kultura, ki omogoča zaposlitev na kmetiji. Opažamo pa tudi, da je na rednih seminarjih, izobraževanjih, ki jih pripravljamo za hmeljarje, okoli dve tretjini mladih," opisuje svetovalka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Irena Friškovec.
Od šest do deset evrov dobi hmeljar za kilogram suhih kobul
Pozne sorte bodo dobre
Hmeljarji, ki so v minulih dneh potrgali savinjski golding, dobička najverjetneje letos ne bodo imeli. "Nadpovprečno visoke temperature v začetku rasti hmelja so se odrazile predvsem pri sorti savinjski golding, ki je zelo zgodaj zacvetela, že v maju, kar pa pomeni, da so rastline prenehale z razraščanjem in so tako v večini hmeljišč ostale smrekaste, ponekod tudi niso prišle do vrha, storžki pa so redki, kar zmanjšuje pridelek, ki bo pri tej sorti podpovprečen. Približno tisoč kilogramov na hektar si lahko obetajo, nič kaj več. Za vse pozne sorte je bilo leto ugodno. Hmelju godijo temperature, ki so nižje od 30 stopinj, in zadostna vlaga, kar je bilo v mesecu juliju," je pojasnila Irena Friškovec.
O romunskih delavcih
Četudi gre razvoj naprej, še vedno ni načina, ki bi zamenjal zamudno ročno delo pri spomladanski odbiri poganjkov in navijanju nežnih rastlinic na vrvice. Ob ugodnih vremenskih razmerah hmelj na dan zraste tudi do 25 centimetrov, kar pomeni, da morajo v kratkem časovnem obdobju naviti poganjke, sicer iz letine ne bo nič. To delo na slovenskih hmeljiščih skorajda izključno opravijo romunski delavci. "Spomnim se leta, ko sem moral vzeti ljudi z zavoda za zaposlovanje. Od osmih mi je ostal eden, mi pa imamo takrat največ 14 dni časa, da poganjke uredimo. Hmeljarstvo je pač specifična panoga," pravi Janez Oset. Anton Grobler si tudi ne predstavlja, da bi lahko delo opravili brez romunske delovne sile. "Dvakrat letno potrebujemo sezonska dela. Za tri tedne delavec prejme okoli tisoč evrov. Ne vem pa, kaj bo, če jim bodo ta prihodek v domači državi obdavčili, kot se nekaj govori. Potem bodo dobili manjše podpore in, tako kot naši, ne bodo več hoteli prihajati."
