Do konca januarja bosta v avli interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC) stala dva interaktivna zaslona, ki služita osveščanju o zahrbtni in nevarni krvni bolezni, diseminiranem plazmocitomu. Gre za kampanjo oziroma "ozaveščevalno karavano" Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) in Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, ki gostuje po slovenskih bolnišnicah. Naslednja po UKC Mariboru bo na vrsti Splošna bolnišnica Celje. 

Bolezen s tem zapletenim imenom - diseminirani plazmocitom - je redka, a hkrati druga najpogostejša hematološka rakasta bolezen, torej oblika krvnega raka, takoj za levkemijo. Zaradi staranja populacije pa se tudi ta bolezen pojavlja vedno pogosteje, kot je povedala zdravnica Jasmina Hauptman Faletič z oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo v UKC Maribor. Letno v Sloveniji odkrijejo od 150 do 200 novih primerov te bolezni, je še povedala. 

Znaki, zaradi katerih ne pomislijo na bolezen

Opozorila je, da mnogi ljudje zaradi zelo nespecifičnih znakov sploh ne pomislijo na to bolezen. Znaki bolezni so namreč dokaj splošni - od utrujenosti, težkega dihanja, močnega nočnega potenja do bolečin v kosteh, najpogosteje pa bolečin v križu. Bolezen se lahko zaplete še z zlomi kosti, takrat pa je tudi že dokaj pozno za zdravljenje, je dodala hematologinja.

Na zaslonih v avli mariborske interne klinike si lahko ljudje te dni pogledajo omenjene simptome in na možnost za to bolezen posledično, če se v njih prepoznajo, opozorijo tudi svojega osebnega zdravnika. Če tudi ti posumijo na diseminiran plazmocitom, pa osebo nato napotijo v hematološko ambulanto. 

Toda do diagnoze ni vedno lahka pot. Po besedah predsednice Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Jožice Filipčič so bolniki pred leti potrebovali vsaj pol leta, da so sploh prišli do pravilne diagnoze. So se pa z osveščanjem splošnih zdravnikov, kirurgov in ortopedov v zadnjem času razmere precej izboljšale in je tudi stroka začela prej usmerjati pozornost v to, za njih dotlej precej redko bolezen, je dodala Jasmina Hauptman Faletič. "Pravočasna diagnostika je pomembna, da se bolezen čim prej ugotovi in lahko bolnik prejme pravočasno zdravljenje in ne pride do zapletov, kot so zlomi ali odpovedi ledvic. To lahko zavleče tudi začetek terapije," je še poudarila.  

Najpogosteje pri moških, starih več kot 65 let

"Prav je, da tudi bolniki poznajo simptome. Pogosto so ti povezani tudi z bolečinami v križu, ki je sicer precej pogost pojav. Vendar je boljše iti dvakrat ali trikrat k zdravniku in preveriti tudi to možnost, kot da bolniki s temi težavami sploh ne gredo po pomoč," je dodala Jožica Filipčič iz Društva bolnikov s krvnimi boleznimi, v katerem bolnikom pri soočanju z boleznijo ponujajo tudi psihološko podporo.

Diseminirani plazmocitom se sicer najpogosteje pojavi pri starejših od 65 let, pogosteje so prizadeti moški, Kristina Modic pa je izpostavila, da vedno pogosteje zbolevajo tudi mlajši in delovno aktivni ljudje, celo mlajši od 40 let. "Gre za zahtevno bolezen, a če je diagnoza postavljena pravočasno, je tudi zdravljenje lahko uspešno, s tem pa tudi kakovost življenja bolnikov. Vse sodobne vrste terapij so na voljo tudi slovenskim bolnikom," je dodala Kristina Modic. Kot spodbudo pa dodala, da mednarodne raziskave kažejo, da je Slovenija v evropskem vrhu po dostopnosti zdravljenja te bolezni.

Življenjska doba bolnikov z diseminiranim plazmocitomom se je v zadnjem obdobju tudi zato znatno povečala. Če je bila nekoč le tri ali štiri leta, je zdaj v povprečju od šest do deset let ali celo več, odvisno od starosti bolnika, hitrega odkritja bolezni in karakteristik bolezni. Z novimi načini celičnega zdravljenja, ki naj bi bili kmalu na voljo tudi v UKC Ljubljana, tako imenovanim Cart-T, pa se obeta še boljše zdravljenje, celo ozdravljenje bolezni.