Pametni sistemi ogrevanja bodo temeljili na aktivni skupnosti

Kako učinkoviti so današnji sistemi za ogrevanje in kakšni bi morali biti ti sistemi v prihodnosti, da bodo izgube energije čim manjše

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Arhiv Naročnika

»Zeleno« in »digitalno« sta ta čas pogosto uporabljena termina, ki se pojavljata domala na vseh področjih – tudi v energetiki. Zelena energija je energija, ki je pridobljena iz obnovljivih virov energije, torej sonca, vode, vetra in geotermalnih vrtin. Po drugi strani pa je najbolj zelena energija tista, ki je sploh ne porabimo, kajti prav vsaka proizvodnja energije ima zaradi pretvorb in prenosa po energetskih omrežji svoj ekološki odtis. Zato je še kako pomembna učinkovita raba električne ali toplotne energije.

Po podatkih Evropskega statističnega urada (EUROSTAT) in Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) evropska gospodinjstva porabijo 27 odstotkov vse porabljene energije. Od tega porabijo zgolj za ogrevanje dve tretjini energije. To pomeni, da za potrebe ogrevanja porabimo ogromne količine energije, pri čemer hkrati nastajajo tudi velike izgube. Zato se moramo vprašati o učinkovitosti današnjih sistemov za ogrevanje in o tem, kakšni bi morali biti ti sistemi v prihodnosti, da bodo izgube energije čim manjše.

Kaj je učinkovita raba energije

O čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o učinkoviti rabi energije? Če vzamemo za primer hišo ali stanovanje kot najmanjšo bivanjsko enoto in v središče postavimo človeka oziroma družino, potem govorimo o človekovih navadah (in razvadah) in o njegovi ozaveščenosti glede same rabe energije v njegovem gospodinjstvu. Pri učinkoviti rabi težimo k temu, da bodo vsi člani nekega gospodinjstva svojo porabo energije – elektrike in toplote – prilagodili in zmanjšali, kolikor jo pač lahko.

Učinkovita raba energije pa poleg naših lastnih ravnanj zadeva tudi energetski sistem. To je pravzaprav tema pričujočega članka; predstavili bomo energetske sisteme prihodnosti in kako jih načrtovati danes, da bodo jutri čim bolj učinkoviti. Osredotočili se bomo zlasti na elektroenergetske sisteme in sisteme za distribucijo toplotne energije. Za to se moramo potopiti v digitalni svet. Svet tako imenovanih digitalnih dvojčkov, kar ne pomeni nič drugega kot to, da smo sposobni omenjene energetske sisteme opisati s številkami in programsko kodo, zato da lahko optimiziramo načrtovanje tehnologij za proizvodnjo energije, omrežij, po katerih to energijo prenesemo, in tudi smo porabo te električne energije. To zadnje zadeva tako porabo energije v vsakem posameznem domu kot tudi energijske izgube v sistemu.

Kaj je KODO

V minulih petih letih je Evropska komisija s podporo Evropskega parlamenta preoblikovala ključne elemente svoje energetske politike, da bi lahko bolj učinkovito naslovila vse bolj intenzivne podnebne spremembe. Zeleni dogovor, tako imenovani Green Deal, je temeljna evropska usmeritev in v veliki meri naslavlja prav evropsko energetsko politiko. Opuščanje uporabe vseh vrst fosilnih goriv, zmanjšanje odvisnosti od uvoza teh goriv, predvsem pa zanašanje na obnovljive vire so temelji nove evropske energetske politike. Prav zato vsi evropski energetski sistemi, vključno z (občinskimi in regionalnimi) sistemi daljinskega ogrevanja, z naraščanjem deleža obnovljivih virov energije in zmanjševanjem vseh proizvodnih enot, ki temeljijo na fosilnih gorivih, ta čas doživljajo korenito preobrazbo. Za ogljično nevtralnost bo v naslednjih letih ključno razogljičenje občinskih sistemov ogrevanja, ki danes temeljijo na premogu in zemeljskem plinu, ter postopno nadomeščanje teh energentov z obnovljivimi alternativami. Družba ELES je zato razvila koncept dolgoročnega ogrevanja z akronimom KODO.

Koncept dolgoročnega ogrevanja (KODO) sestoji iz petih gradnikov, v svojem bistvu pa nosi temeljno načelo, da bo skupnost – mesto v prihodnosti postala aktivni odjemalec oziroma proizvajalec obnovljive energije v lokalnem okolju. Kako bo torej v pametnih sistemih ogrevanja treba načrtovati energetsko infrastrukturo, upoštevajoč tako proizvodne vire kot porabo energije?

Prvi in najpomembnejši gradnik koncepta pametnega ogrevanja je upoštevanje načela zanesljivega, trajnostnega in stroškovno optimalnega sistema ogrevanja za potrebe različno velikih skupnosti v Sloveniji. Zanesljivi oskrbi sledi učinkovita izraba trajnih virov, ki bodo postopoma nadomestili fosilne vire in v zeleni prihodnosti imeli nenadomestljivo vlogo. Pametni sistemi ogrevanja bodo tako temeljili na denimo biomasi, elektriki, vodiku, geotermalni ali sončni energiji. Pametni sistemi ogrevanja bodo omogočili preklapljanje in sodelovanje med različnimi viri ogrevanja; poljubne kombinacije trajnostnih virov in modularna zasnova gradnikov sistema bodo zagotovile skupnosti enostavno in hitro prehajanje med viri ter s tem odpornost na različne krize in optimizacijo končne cene energije. Predvsem pa bodo sistemi prihodnosti zasnovani kot skupnostni sistemi ogrevanja. Taki manjši sistemi namreč omogočajo učinkovito izrabo lokalne infrastrukture, ki jo je možno nadgraditi s sezonskimi hranilniki. Sistemi ogrevanja v prihodnosti prav tako ne bodo vezani na določeno tehnologijo ali ponudnika, kar skupnosti zagotavlja fleksibilnost pri izbiri med različnimi lokalnimi viri energije in načini uporabe sistema daljinskega ogrevanja. Kritični deli sistema bodo v lasti lokalne skupnosti, ki bo z njimi tudi upravljala. Skupnostni sistemi daljinskega ogrevanja bodo omogočali tudi dvosmerno pretvorbo med nosilci energije, zato bo lahko skupnost dodatno optimizirala končno ceno energije in bo tako finančno nagrajena za izbrano strategijo ogrevanja.

Toplotne črpalke in e-vozila narekujejo drugačno delovanje družbe

Družba ELES je operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, kar pomeni, da sta njeni osnovni dejavnosti predvsem zanesljiv in neprekinjen prenos ter dobava električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji. Primat družbe torej ni v toplotni oskrbi prebivalstva. Toda prav zaradi izjemno dinamične elektrifikacije družbe je ELES v zadnjih letih postal čedalje bolj povezan s sektorji ogrevanja, transporta in obnovljivih plinov, ki porabijo glavnino porabljene energije v razvitem svetu. ELES zato postaja pri načrtovanju razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema tesno povezan z vsemi naštetimi sektorji. Predvsem zaradi prihodnje preobrazbe in elektrifikacije prometa ter še zlasti zaradi izjemo povečane uporabe toplotnih črpalk kot vira energije za ogrevanje in priprave tople sanitarne vode je tako medsektorsko sodelovanje – v središču katerega je ELES - nujno za uspešno preobrazbo te družbe in za zeleni prehod. Veliko večji izziv kot elektrifikacija prometa bo namreč množično priključevanje toplotnih črpalk zaradi sočasnosti njihove uporabe, kar v mrzlih dneh pomeni večjo porabo električne energije, to pa je za operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, ki skrbi za nemoteno delovanje slovenskega elektroenergetskega omrežja, izjemen izziv. ELES je tako nedavno podpisal konzorcijsko pogodbo z vsemi največjimi državnimi energetskimi podjetji na področju uvajanja vodikovih tehnologij in razvijanja demonstracijskih pilotnih projektov z japonskimi podjetji v Sloveniji. Partnerji v konzorciju bodo delovali na vseh omenjenih področjih.

 

Arhiv Naročnika
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.