Namestnica slovenskega veleposlanika Ondina Blokar Drobič je poudarila, da pri tem kaosu ni nedolžna nobena stran. "Ukrepi in odzivi vpletenih akterjev oddaljujejo regijo od miru in jo približujejo popolni vojni. Nobena stran se ne more znebiti krivde za kaos, ki se razvija. To je kriza povračilnih ukrepov in maščevanja, v kateri vsak udarec spodbudi naslednjega," je dejala Blokar Drobič in zahtevala nujno premirje na vseh frontah.
"Skrajni čas je, da okrepimo vlogo diplomacije in da damo prednost miru. Podpiramo vse pobude, ki bi lahko zagotovile stabilnost in mir. Poudarjamo, da je Varnostni svet v prvi vrsti odgovoren za ohranjanje miru in varnosti, regija pa je tik pred vsesplošno vojno. Zdaj je na nas, petnajsterici, ki sedimo za to mizo, da enotno pozovemo k popolni prekinitvi ognja," je dejala na zasedanju, po katerem ukrep Varnostnega sveta ni predviden.
Francija in Izrael sta zasedanje zahtevala potem, ko je Iran v torek proti Izraelu poslal okrog 200 balističnih raket kot povračilni udarec za izraelski vdor v Libanon in smrt vodje skupine Hezbolah Hasana Nasrale. V ozadju se nadaljuje vojna v Gazi, nasilje na Zahodnem bregu, z napadi na ladje v Perzijskem zalivu pa opozarjajo tudi jemenski hutijevci.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ostro obsodil iranske napade in pojasnil, da to ne bo zmanjšalo trpljenja Palestincev ali jim kakorkoli pomagalo. Ker uvodoma v torek ni izrecno obsodil Irana, ampak le širitev spopadov, ga je Izrael razglasil za neželeno osebo in mu prepovedal vstop v državo. "Kontekst obsodbe bi moral biti dovolj jasen," je kritike danes zavrnil Guterres.
Varnostnemu svetu je še dejal, da je Izrael izvedel najbolj uničujočo in smrtonosno kampanjo proti Gazi, kar jih je videl v zadnjih sedmih letih svojega mandata. Trpljenje Palestincev je po njegovih besedah nepredstavljivo. Kritiziral je nasilje vseh v regiji, vključno s smrtonosnim napadom v torek v izraelski Jaffi. "Skrajni čas je, da se zaustavi to bolno zaostrovanje za zaostrovanjem, ki prebivalce Bližnjega vzhoda vodi čez rob prepada," je dejal.
Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield je pozvala k soglasni obsodbi iranskega napada na članico ZN in ukrepom proti iranski revolucionarni gardi. Iran je obtožila, da je sokriv za napad na Izrael 7. oktobra lani, ker financira, oborožuje in uri pripadnike Hamasa. Vse strani je pozvala k umiritvi razmer, a zatrdila, da so ZDA na strani Izraela in da se to ne bo spremenilo.
Stalni predstavnik Francije pri ZN Nicholas de Riviere je obsodil iranske napade na Izrael. Dejal je, da je Izrael s svojim kopenskim vdorom kršil suverenost Libanona, pozval k prenehanju napadov na civiliste in zahteval prekinitev ognja, vrnitev razseljenih oseb v Izraelu in Libanonu domov, prekinitvi spopadov v Gazi in uresničitev rešitve dveh držav. "Skrajni čas je, da Varnostni svet pokaže enotnost," je dejal.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija iranskega napada ni obsodil ali kritiziral, je pa odločno obsodil izraelski napad na Libanon. Izrael je skupaj z ZDA obsodil uporabe sile pri reševanju težav, obsodil pa je tudi "politične umore" vodje Hezbolaha Hasana Nasrale in drugih.
Tudi on je pozval k ukrepanju Varnostnega sveta in posvaril Izrael pred posledicami. "Obstaja velika in nevarna iluzija, da bo Izrael ostal nepoškodovan v tem naraščajočem ognju," je opozoril.
Iran: Bil je sorazmeren odgovor
Iranski veleposlanik Amir Saied Iravani je dejal, da je bil napad na Izrael sorazmeren odgovor na nenehna agresivna teroristična dejanja Izraela v zadnjih dveh mesecih. Napad je bil nujen za ponovno vzpostavitev ravnovesja in odvračanja, je zatrdil. Dodal je, da Izrael razume le jezik sile. Navrgel je še obsodbo ZDA, da podpira Izrael vojaško in politično.
Izraelski veleposlanik Danny Danon je napade označil za hladnokrvno agresijo brez primerjave. Česa takega svet ni videl vse od nemškega napada na London med drugo svetovno vojno, je poudaril in napovedal, da bodo posledice. Varnostni svet je pozval, naj dojame, da se Izrael s takšno realnostjo sooča vsak dan.
