Barbara Gavez Volčjak
Na kaj pomislite ob besedi Kumrovec? Če ste starejši od štirideset in imate vsaj malo zgodovinskega spomina, vam omemba kraja v Hrvaškem Zagorju verjetno vzbudi kar nekaj asociacij na nekdanjo skupno državo, življenje v njej in lik dolgoletnega predsednika. Najbrž ni Slovenca v tej starosti, ki ne pozna Josipa Broza - Tita, rojenega v Kumrovcu, dolgoletnega predsednika Jugoslavije s težnjo po gojenju kulta osebnosti. Zanimivo pa je, da zanj ve tudi prenekateri tujec skoraj na kateremkoli koncu sveta. Tako ni nič čudnega, da lahko pred Titovo rojstno hišo srečamo skupine turistov iz Evrope, Amerike ali Azije. Še vedno prihaja tudi veliko Slovencev in prebivalcev drugih nekdanjih republik skupne države, pravi Tanja Brlek, vodja Muzeja Staro selo Kumrovec, v sklopu katerega stoji Brozova hiša. A morda kdo ob prihodu presenečeno ugotovi, da je Kumrovec mnogo več.
”Kumrovec” ni le Brozova hiša
Staro selo je po besedah Brlekove največji in situ muzej na prostem v tem delu Evrope. Stanovanjski in gospodarski objekti, ki prikazujejo tradicionalno arhitekturo in način bivanja v Zagorju konec 19. stoletja in v začetku 20., sem niso bili preseljeni od drugod, kot je pogosto v muzejih na prostem, temveč tukaj dejansko stojijo od nastanka. Potem ko je bila leta 1947 za spomenik razglašena le Brozova hiša, so v 60. in 70. letih preteklega stoletja kot spominski park zavarovali celotno območje. Ljudje, ki so tedaj še bivali v hišah svojih prednikov, s črnimi kuhinjami in strehami iz slame ali bobrovca, so te hiše prodali državi in si v okolici postavili nove, primernejše za sodoben način bivanja.
Za pod in za na zob
Restavracija Grof Ratkay, Desinić: poimenovana je po znameniti plemiški rodbini, ki je tod vladala od 16. do 18. stoletja. Tradicional- ne jedi - štruklje, svinjino, kuhan neolupljen krompir s smetanovim nadevom in druge - dopolnjujejo vina okoliških vinarjev.
Klet Grešna gorica: ime je dobila kot shajališče, kjer sta grešila Friderik Celjski in Veronika Deseniška; turistična kmetija je pri- ljubljena pri gostih z obeh strani meje, ponuja domačo hrano v prijetnem okolju vinogradov, otroško igrišče in nekaj domačih živali.
Gostilna Kod Starog: stoji nasproti vhoda v Titovo rojstno hišo, na jedilniku so tradicionalne zagorske jedi.
Veliko razlogov za prihod
A ne bodimo črnogledi v tej barviti pokrajini tik ob meji s Slovenijo. Že pred več stoletji je bila meja zarisana v zemljevidih kot ločnica med habsburškim in ogrskim delom avstro-ogrske monarhije. Toda ker je Sotlo na več delih mogoče prečkati peš, ljudi na obeh bregovih dejansko ni ločevala, temveč jih je povezovala. Navsezadnje so tod v prvi polovici 15. stoletja vladali grofje Celjski, tako da je prebivalce obeh bregov že tedaj povezala skupna zgodovina. Veliko vezi se je ohranilo do danes, tako poslovnih kot družabnih. Med novinarskim potepanjem po Zagorju konec septembra smo Slovence srečali ob ogledu kulturno-zgodovinskih znamenitosti, med praznovanjem rojstnega dne in na izletu upokojenskega društva. Prometna dostopnost brez čakanja na mejnem prehodu Imeno ali Bistrica ob Sotli, pestra kulturna ponudba s stalnimi turističnimi znamenitostmi in številnimi prireditvami ter razvajanje z vinom in pristno domačo hrano so med glavnimi razlogi, zakaj je Zagorje za marsikoga vredno obiska.
Obiščite tudi
• Grad Veliki Tabor, kjer je Friderik II. Celjski zapeljal Veroniko Deseniško;
• zavarovano okolje soteske Zelenjak, ki jo je izdolbla Sotla; ogledate si lahko spomenik hrvaški himni ter ostanke gradu Cesargrad, kjer se je začel kmečki punt pod vodstvom Matije Gubca.
