Skiatos – skromen, a lep
Najprej je bil na vrsti Skiatos. Majhen grški otok na severozahodu Egejskega morja, njegova površina je manjša od 50 kvadratnih kilometrov. A naj vas to ne zavede, da boste ta najbolj zahodni otok v skupini severnih Sporadov zlahka prehodili ali vsaj prekolesarili. Čim želite z ene strani na drugo, bo treba v breg. Strm breg. Tudi zato je najem avtomobila morebiti celo privlačnejša možnost od najema skuterja, ki je priljubljena izbira domačinov in turistov. V priobalnem pasu vozi tudi lokalni avtobus, s katerim je obisk različnih plaž prav tako olajšan. V času mojega obiska, na začetku poletja, gneče ni bilo, vsekakor pa na višku turistične sezone število turistov preseže število lokalnega prebivalstva – kar ni težko, Skiatos po uradni statistiki šteje le nekaj več kot 6.000 duš.
Prav zato vse deluje majhno, domače, umirjeno. Majhne trgovinice, pekarne, gostilne. Nič več, nič manj. Tudi središče otoka mimogrede prehodiš, kot je že v navadi v Grčiji pa dobre hrane ni težko najti, sploh v času, ko si lahko pomagamo še s pametnimi telefoni in ogledi ocen. Cene na Skiatosu so slovenskemu žepu prijazne. Plaže pa še bolj, pri čemer lahko izbiramo med peščenimi ali prodnatimi. Do najlepših se bo treba potruditi po strmem bregu, ali pa si omisliti izlet z ladjico. Ena takšnih je Lalaria, bela prodnata plaža z značilnim kamnitim lokom na levi strani in kristalno turkizno vodo. Obstaja legenda, da če želite zanositi, morate dvakrat plavati pod lokom. Če pa plavate štirikrat, se vam bo uresničila vsaka želja.
Ker imam hribe vsaj tako rad kot morje, ne izpustim priložnosti niti za obisk srednjeveškega gradu Kastro oziroma njegovih ruševin. Vzpon v poletni pripeki ni enostaven, imejte s seboj vodo, vas pa vsekakor skalnati vrh nagradi z osupljivimi razgledi in hladnejšo sapico vetra. Pod njim se prav tako nahaja fantastična plaža, vsekakor ena najlepših na otoku. V času mojega obiska smo se zabavali še s športom, ki vključuje lovljenje meduz (in krike).
Turističnih atrakcij na otoku skorajda ni, tja se pride spočit in (na)plavat. Arhitektura se začne in konča s par cerkvami (Agios Nikolaos), mlini na veter, starim mestnim jedrom in muzejem. Tematsko se Skiatos rad povrezuje s filmom Mamma Mia, ki so ga sicer snemali na sosednjem otoku Skopelos, na katerega se lahko odpravite z enim izmed številnih ponudnikov izletov z ladjo – vzemite si čas za celodnevno pohajanje, dober obed, kopanje in seveda digitalno malho barvitih fotografij ter spominkov. Če boste tam ostali do večera, si velja ogledati še kino pod zvezdami, kjer boste poleg projekcije filma Mamma Mia deležni še poštene doze petja in plesa.
Kako na Skiatos? Najbolj preprosto in cenovno dostopno bo z letalskima družbama Volotea ali Ryanair (iz Benetk oziroma Dunaja), sicer pa pogled na avtomobile s tujimi tablicami priča o tem, da se precej turistov nanj odpravi tudi s trajektom.
Turistično zasičeni Zakintos
Pravo nasprotje Skiatosa je Zakintos. Otok je že sicer znan po precej pestrejšem nočnem življenju, zato se velja, če imate raje mirno počitnikovanje, odpraviti kar se da stran od glavnega mesta. Zakintos sem obiskal avgusta, na vrhuncu turistične sezone, zato je pokal po šivih. Kako velika gneča je bila, pove tudi podatek, da nisem uspel najeti avtomobila za cel teden dni, saj jih izposojevalnice sploh niso imele več na voljo.
Na tem Jonskem otoku, poimenovanem tudi Zante, prav tako obstaja velika razlika med gorskim severom in zahodom ter ravnejšim jugom in vzhodom, kjer najdemo večino plaž. Severni predeli imajo svetle bele apnenčaste pečine, ki se spuščajo do zalivov, kot je čudovit Navagio, do katerega je mogoče priti le s čolnom. Sicer pa ga boste hitro prepoznali na vseh razglednicah in v turističnih brošurah – znan je po plaži, na kateri je nasedla razbitina tovorne ladje, ki tam razpada že štiri desetletja. In če ste že na severu, lahko zavijete v malo pristanišče Skinari, ki je izhodišče za izlete v t. i. modre jame. Te so dostopne le po morju; gre za čudovit niz apnenčastih morskih jam in naravnih obokov, kjer ima voda nekakšen mlečno modri odtenek, ki ga povzročata preplet sonca in belega apnenca.
Na skrajnem jugu Zakintosa kraljuje svetilnik Keri, v njegovi bližini pa je tudi mlin na veter, »predelan« v apartma. To, da je na vrhu 300-metrskih pečin, je le del njegove privlačnosti. Spust po stopnicah je nagrajen z romantičnim pogledom na globoko modro Jonsko morje in pečine, veliko je priložnosti za skoke v vodo. Sončni zahodi so tukaj čarobni. V kolikor omagamo ob vrnitvi na vrh, nas reši restavracija, ki prav tako premore teraso s previsom z odličnim razgledom.
Velik del jugozahoda, okoli zaliva Laganas, zaseda grški nacionalni morski park, kjer je tudi gnezdišče morske želve (caretta caretta). Ta poleti odloži jajca na peščenih plažah, ki so tudi ustrezno označene in zaščitene. Če vas zanima želvji svet, si lahko omislite izlet s čolnom s steklenim dnom, kjer boste lahko opazovali želve in njihove mladiče, ki se po sončnem zahodu odpravijo v vodo. Tisti, ki imate raje kopenske živali, lahko obiščete Askos Stone Park, nekakšno kombinacijo zatočišča divjih živali, živalskega vrta, kmetije, rezervata in arheološkega najdišča. Park je dobil ime po obilju kamnitih struktur, izrezanih s pečin in starih šest stoletij. Za otroke bo največje veselje srečanje in hranjenje živali, kot so poniji, jeleni, pavi, rakuni, činčile, želve, koze, zajci in prašiči. Na kmetiji so zasajeni tudi sadovnjaki breskev in jabolk.
Zakintos je cenjen predvsem zaradi oljčnega olja, o katerem se lahko podrobneje poučite v muzeju Aristeon, ki je le nekaj kilometrov od letališča. Brezplačna predstavitev se začne v 17. stoletju z zbirko starinskih pripomočkov, kot so lesena stiskalnica in brusni kamni, ki so jih nekoč poganjale živali. Že naslednji hip lahko nekdanjo »tlako« primerjate z najsodobnejšo tovarno, njenimi kadmi iz nerjavečega jekla in centrifugo. Predvsem pa boste spoznali razliko med deviškim in ekstra deviškim oljčnim oljem.
Otok, do zadnjega kotička poln turistov, me je povsem odvrnil od raziskovanja glavnega mesta, tam sem se ustavil le za daljši sprehod in obed pred najemom avtomobila. Izjemna gneča je vladala tudi na plažah, zato sem iskal bolj skrite kotičke. Eden takih je plaža Korakonissi, do katere sicer pelje sedemkilometrska cesta, a nas nato čaka še nekajminutni spust po strmi skalnati potki. Ta skrivni košček raja očara vse, ki si upajo pogledati pod morsko gladino, in potapljače, saj lahko uživajo v izjemni modrini, ki jo ustvari več kot 50-metrska globina.
