Na kaj se najprej spomnite, ko kdo omeni Salzburg? Če še niste bili tam, je vaša prva misel zelo verjetno Wolfgang Amadeus Mozart, nakar vam misli skozi možganske vijuge hitro stečejo do slavnih (in sladkih) Mozartovih kroglic, Mozartove glasbe, morda še druge tipične salzburške sladice, salzburških žličnikov, filma Moje pesmi, moje sanje, potem pa se že počasi neha. Kdor je že obiskal četrto največje mesto naše severne sosede, ima zagotovo veliko drugih asociacij: precej hitro in poskočno reko Salzach, srednjeveško trdnjavo Hohensalzburg, živahno glavno ulico Getreidegasse, številne cerkve in druge lepo ohranjene stavbe v starem mestnem jedru, fijakarje in množico turistov.
Morda pa ste srednjeveško prestolnico soli obiskali pozimi, ko se okoli stojnic po trgih vije vonj kuhanega vina in se obrtniški izdelki lesketajo v soju neštetih lučk? Ali pa ste si poleti ogledali katero od predstav na znamenitih Salzburških letnih igrah, ki so lani slavile okroglih sto let, pa so praznovanje zaradi lanskih omejitev raztegnili še v letošnje leto. Kadarkoli že ste obiskali Mozartovo rojstno mesto, ste zagotovo uživali in vedno odkrili še kaj novega.
Od najmanjše celice do vsega vesolja
Tudi jeseni, ko smo turisti večinoma bolj ujeti v zaprte prostore, se v Salzburgu najde kaj zanimivega. Družinam z otroki denimo priporočajo ogled "Haus der Natur", Hiše narave, v kateri pa ni zgolj narava in nikakor ni rezervirana zgolj za otroke. Na skupno več kot 7000 m2 v petih etažah in dveh medetažah si lahko obiskovalci ogledajo tako človeško telo, notranjost in zunanjost Zemlje od prazgodovine do danes kot vesolje in njegove raziskovalce. Poleg plastičnih dinozavrov v naravni velikosti lahko v obsežnem akvariju spoznajo ribe in druge prebivalce vseh svetovnih voda. Nagačene divje živali iz vse Evrope delajo družbo plazilcem in dvoživkam v prostornem terariju, ob katerem je na primeru reke Salzach prikazan tudi pomen vode za življenje človeka in živali. V naslednjem nadstropju so ob živalih z drugih celin razloženi tudi nekateri arhetipski miti in legende. Na vrhu sodobno zasnovane zgradbe na robu starega mestnega jedra je mogoče spoznati življenje v morjih in jezerih, domače živali, žuželke in pajke, nadvse podrobno in slikovito pa je razloženo tudi človeško telo.
Največja prednost te svojevrstne ustanove, mešanice muzeja in laboratorija, je interaktivnost. Na skoraj vseh predstavljenih področjih lahko obiskovalci tudi sami kaj naredijo, zlasti v Znanstvenem centru v obeh medetažah. Tam lahko raziskujejo glasbo in zvok, fiziko in tehniko ali preizkušajo svoje fizične sposobnosti. Raziskovanje vesolja je predstavljeno z maketami raketnih kapsul in celo Neila Armstronga v naravni velikosti. Vsi eksponati, izumi, pojavi in živali so tudi natančno opisani in razloženi, zato ima Hiša narave tudi veliko pomanjkljivost: skoraj nemogoče si je vse ogledati v enem dnevu, saj človeku preprosto zmanjka koncentracije. Na srečo imajo imetniki kartice SalzburgCard brezplačen vstop in se lahko odločijo za ponoven obisk naslednji dan.
Kjer so doma znamenita krila in motorji
Pod streho je poleg številnih drugih muzejev tudi poslastica za vse navdušence navitih in hrumečih motorjev. Tik ob salzburškem letališču stoji Hangar 7, kovinsko-steklena konstrukcija v obliki ptičjega krila, ki združuje tehniko, umetnost in vrhunsko kulinariko. Po štirih letih skrbnega načrtovanja so ga odprli leta 2003. V osnovi je to razstavni prostor za avtomobile in letala iz flote Red Bulla, ki si jih lahko oboževalci formule ena in zračnih vragolij ogledajo brezplačno. Na stenah hangarja je prostor za občasne razstave umetniških slik ali fotografij, katerih avtorji prihajajo z vseh koncev sveta. Najbolj presenetljiv prostor Hangarja 7 pa je restavracija Ikarus, v kateri vsak mesec vodi ekipo drug vrhunski chef. Tudi ti prihajajo z vsega sveta, aprila 2014 je bila šefica Ana Roš, doslej edina iz Slovenije. Le avgust je vsako leto rezerviran za hišnega chefa. Če si ne želite privoščiti menija za 175 evrov, si lahko dušo privežete po bolj znosnih cenah v katerem od treh drugih lokalov v sklopu hangarja. Jesen je morda tudi najprimernejši čas za obisk, saj pod unikatno izdelanimi stekli, vpetimi v jekleno nosilno konstrukcijo, ni tako vroče. Tako lahko obiskovalec za nekaj ur potone v občudovanje človekovih tehnoloških dosežkov ali pa se sprašuje o smiselnosti vlaganja denarja v zgradbo, ki je navsezadnje - garaža. A Dietrich Mateschitz, lastnik Red Bulla in najbogatejši Avstrijec, že ve, kaj dela.
