Zeleno poslovanje po COP26

Kaj je naslednje na globalni podnebni agendi? Letošnja konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26) v Glasgowu zagotovo ni spodletela, a prav tako ni bila uspešna. Medtem ko so svetovni voditelji sklenili nekaj obetavnih novih sporazumov o ciljih, se globalne emisije toplogrednih plinov do zdaj ne zmanjšujejo s potrebno hitrostjo. In čeprav so bile podnebne zaveze nekaterih držav večje, ni dovolj konkretnih ukrepov za njihovo doseganje, kar nas lahko resno skrbi. Še vedno vidimo zevajočo vrzel v politiki.

Podnebna znanost je jasna: prihodnja blaginja in pravičnost se morata usmeriti proti pozitivnemu svetovnemu gospodarstvu brez ogljika. Ob letošnjih ekstremnih vremenskih dogodkih in ostrimi, znanstveno utemeljenimi sporočili v šestem ocenjevalnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe ne potrebujemo več potrditve teh dejstev. Svet se sooča z velikimi grožnjami za biotsko raznovrstnost in naravo. Da bi ostali na pravi poti za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050, moramo emisije bistveno zmanjšati že pred letom 2030.

Številni oblikovalci politik še naprej oklevajo in imajo pomisleke, da bodo podnebni ukrepi obremenili podjetja. Toda mnogi vodilni podjetniki vedno bolj usmerjajo svoja podjetja v smer, ki je bolj trajnostno naravnana. Večina jih je sprejela ugotovitve podnebne znanosti in prešla fazo zanikanja in obotavljanja. Ta širši trend je bil jasno viden v Glasgowu, kjer so bili prisotni višji vodstveni delavci številnih največjih svetovnih korporacij.

V času pred COP26 smo intervjuvali poslovneže iz več kot 20 vrhunskih nemških podjetij (vključno z BASF, Daimler, Deutsche Bank, Deutsche Telekom, Lufthansa in Siemens) in preučili njihove strategije trajnosti. Ena naših glavnih ugotovitev je bila, da devet od desetih nemških izvršnih direktorjev meni, da je trajnost vsaj tako pomembna kot digitalizacija v naslednjih petih letih.

To predstavlja osupljivo spremembo - in ne gre samo za poceni besede. Podjetja, ki sodelujejo v študiji, si v povprečju prizadevajo doseči podnebno nevtralnost že do leta 2035, a ne le v svojih tovarniških prostorih, ampak v svojih globalnih vrednostnih verigah. Voditelji nemških podjetij si ne delajo iluzij, da bo to lahko; večina se jih zaveda, da njihova dejanja še niso dosegla njihovega stališča. Kljub temu se je trajnost očitno premaknila na vrh dnevnega reda generalnega direktorja in je izpodrinila covid-19 kot temo številka ena.

Naša raziskava kaže, da se je v nemškem poslovanju pojavilo nekaj novega. Podjetja zdaj menijo, da je trdna trajnostna strategija potrebna za ohranitev njihove "licence za delovanje". Vedno več se jih zaveda pomena trajnostne poslovne priložnosti. In več izvršnih direktorjev prevzema osebno odgovornost, vzpostavlja nove mehanizme korporativnega upravljanja in vključuje trajnostne cilje v nadomestila izvršnega odbora.

V kontekstu širšega podnebnega izziva je Nemčija posebej zanimiva. S svojim visoko industrializiranim gospodarstvom želi postati pionir pri dekarbonizaciji, ne da bi pri tem izgubila svojo mednarodno konkurenčnost. Z vidika povprečnega nemškega generalnega direktorja napredka ne zavira pomanjkanje zelenih tehnologij ali premajhna podpora ključnih deležnikov, temveč še vedno visoki začetni stroški. Za 60 odstotkov anketiranih ostajata trajnost in dobičkonosnost nasprotji. Kljub temu se številni trajnostni projekti že izplačajo, stroški pa bodo še naprej padali, ko se bodo povečale priložnosti za povečanje prodaje trajnostnih izdelkov.

Preoblikovanje načinov delovanja podjetij zahteva tri vrste ukrepanja. Prvič, nujno morajo zmanjšati svoj negativni odtis na planetu in v družbi, kar lahko storijo z ustavitvijo pretirane uporabe in uničevanja naravnih virov. Drugič, povečati morajo svoj pozitivni odtis s poslovnimi strategijami, usmerjenimi v vse sisteme (in ne zgolj z dobičkom), da bi zgradili odpornost in prispevali k ciljem trajnostnega razvoja.

In tretjič, ustvariti morajo srčni odtis in pridobiti podporo vseh zainteresiranih strani. Tu lahko vsi vplivamo tako, da spremenimo svoje vedenje kot potrošniki, kot volivci podpiramo drzne politike, kot znanstveniki ustvarjamo novo znanje in kot oblikovalci politik postavljamo pomembne spodbude in okvire.

Nemška podjetja, ki smo jih anketirali, ponujajo dobre primere trajnostnega delovanja podjetij. Nekatera uporabljajo "zelene digitalne dvojčke" pri razvoju izdelkov za kvantificiranje podnebnih učinkov izdelka, še preden je izdelan prototip. Drugi poročajo o "ogljičnem odtisu izdelkov", da bi dobaviteljem in strankam zagotovili preglednost glede emisij in omogočili informirano izbiro med alternativami. Številna podjetja sodelujejo v različnih sektorjih za upravljanje in financiranje trajnostnih projektov. In več velikih nemških podjetij usposablja zaposlene, da postanejo "ambasadorji trajnosti" in bodo lahko drugim pokazali, kako slediti podobnim strategijam.

Takšni modeli se morajo hitro širiti, saj prehod v varnejši, bolj zdrav in trajnostni svet ne poteka gladko. Svetovno gospodarstvo še vedno oblikujejo neusklajene spodbude, zaradi katerih je donosno onesnaževati, uničevati in destabilizirati podnebje in biosfero. Nujno potrebujemo politike, ki so usklajene s podnebnimi znanostmi in zagotavljajo nov okvir za poslovanje. COP26 tega ni prinesel - in verjetno nikoli ne bi mogel. Potrebne bodo dodatne oblike, najprej z vrhom G7 leta 2022 v Nemčiji. EU bi lahko v Glasgowu podpisala ameriško-kitajsko izjavo in celo oblikovala znanstveno utemeljeno "podnebno G3".

Potrebujemo pa tudi več podjetij, ki bi se lahko odločila sprejeti znanstveno utemeljene cilje. To ne velja le za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, ampak tudi za ohranjanje drugih omejenih virov, zlasti vode, biotske raznovrstnosti, hrane in tal.

Izzivi, ki so pred nami, so ogromni, a so tudi nove priložnosti. Smo v fazi pospeševanja, saj smo šele spoznali nujnost problema. Proračun ogljika za ohranjanje usklajenosti z 1,5 °C segrevanja bo trajal (pri trenutnih stopnjah emisij) do konca tega desetletja - največ. Emisije moramo začeti zmanjševati zdaj, v vseh sektorjih in na vseh ravneh. Kot kaže naša študija, se vodje podjetij usklajujejo z znanostjo in izkazujejo pripravljenost za preoblikovanje svojega poslovanja. Zastavlja pa se vprašanje, ali bodo oblikovalci politik zagotovili potreben okvir za zagotovitev varne prihodnosti za vse.