zadnje objavljene

pogledi

več
Michaela Hyskova, učiteljica zgodovine iz Karlovih Varov

mnenje

več

POGLEDI

(PREJELI SMO) Pismo diplomata: Prvi državniški obisk v Rimu

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Danilo Türk in Giorgio Napolitano
Urad Predsednika Italije

Ne da bi se spuščal v samo vsebino in vrednotenje odnosov z Italijo oziroma vlogo posameznih osebnosti pri tem, navedenih v prispevku Bojana Brezigarja Pahorjeva zapuščina v odnosih z Italijo (Večer, 16. 1. 2023, str. 11), o katerih sem sicer tudi sam veliko pisal (na primer Dolga pot domov, Primorski dnevnik, 10. 7. 2020), je treba opozoriti na in popraviti nekatera za poznavanje razvoja slovensko-italijanskih odnosov pomembna navedena dejstva.

Prvi zgodovinski tridnevni državniški obisk v Italiji, v Rimu, je sledil za slovensko-italijanske odnose prelomnemu koncertu treh predsednikov v Trstu 13. julija 2010. Na povabilo gostitelja, predsednika Italije Giorgia Napolitana, ga je opravil Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk 17. januarja 2011. Italija to stori le ob najvišji obliki obiska - državniškem obisku. Prvič v zgodovini je na tem zgodovinsko slovitem rimskem Beneškem trgu, ki so ga zaradi polaganja venca na oltar domovine zgolj za ta namen zaprli za ves promet in na katerem je fašistični vodja Duce leta 1937 najavil izstop Italije iz Društva narodov, kar je vodilo v kasnejše grozote tudi proti slovenski manjšini in Slovencem pod italijansko okupacijo v današnji Sloveniji, dogajanje preglasila slovenska himna ob plapolajoči slovenski zastavi. Prisotna je bila velikanska množica. Obisk je bil prelomnica v naših odnosih, skrbno načrtovan in na ravni najpomembnejših svetovnih voditeljev. Bil je enkraten in neponovljiv, simbolov poln dogodek. Ob tem je v okviru obiska tedanji predsednik Slovenije na Kvirinalu o pomiritvenih gestah opravil tudi nadaljevanje pogovorov z italijanskimi optanti (ezuli). Ta obisk je bil pozitivni, uradni prelom v odnosih med državama in vir nadaljnjega razvoja pozitivnih odnosov vse do vrnitve Narodnega doma.

Drugi državniški obisk v Rimu je tri leta kasneje, pri gostitelju predsedniku Napolitanu, opravil predsednik Borut Pahor, in sicer 6. maja 2014. Vmes se je 10. julija 2012 v Sloveniji na zgodovinskem, prvem državniškem obisku (drugi obisk te (najvišje) vrste po obisku kraljice Elizabete II. leta 2008 v Sloveniji) mudil Predsednik Italijanske republike Napolitano, ki je kot prvi tuji državnik v zgodovini samostojne Slovenije slavnostno nagovoril slovenski Državni zbor. V nagovor je vključil sporočila sprave oziroma pomiritve med Slovenci in Italijani in omenil slovenskega humanitarca, ki je reševal Jude pred nacisti, Cirila Kotnika (prvo dvojezično spominsko ploščo v zgodovini Rima, posvečeno Kotniku, je leta 2014 odkril predsednik Pahor). Vse tri dogodke sem tudi sam soorganiziral.

Ob tem velja spomniti, da je bil sicer predsednik Italije na uradnem (ne državniškem) obisku v Sloveniji že 14. januarja 2008, slovenski pa se je na uradnem obisku v Rimu mudil ob začetku slovenskega predsedovanja EU 5. februarja 2008. Prav tako velja spomniti na pomembno vlogo slovenske diplomacije in Ministrstva za zunanje zadeve RS pri vračanju Narodnega doma v sodelovanju z italijansko vlado, brez katere pozitivnega mnenja, vračila verjetno ne bi bilo. Italija je namreč vsak korak skrbno institucionalno uskladila. Posebno se je to sodelovanje izkazalo leta 2018, v času slovenske podpore italijanski kandidaturi za sedež Evropske agencije za zdravila (EMA) po brexitu. Pomembno vlogo v vseh navedenih dogodkih je imela tudi slovenska manjšina, posebno pri obisku treh predsednikov v Narodnem domu leta 2010 in položitvi spominskih vencev istega dne na spominsko obeležje ezulom v Trstu. Posebne pozornosti je bila deležna tudi italijanska manjšina v Sloveniji. Prav tako je pomembno vlogo odigralo oktobra 2012 ustanovljeno Delovno omizje za slovensko manjšino v Rimu.

Pozitivni odnosi med državama se torej gradijo že kar nekaj časa in imajo kar dolgo zgodovino. Pri njihovem tkanju so sodelovali številni posamezniki, tudi na najvišji ravni. Da smo dosegli današnjo visoko stopnjo odličnih odnosov, so bila potrebna desetletja trdega dela. Vsako predhodno dejanje je bilo podlaga za nadgradnjo. Uspehe je torej treba gledati skozi časovno premico in v kontekstu sosledja dogodkov. V odnosih med državami ni nenadnih zasukov, so potrpežljivo delo. Sejanje včeraj, da lahko žanješ danes. Zato upam, da današnji dobri odnosi privedejo tudi do dejanske, vzročno-posledične sprave med Slovenci in Italijani po evropskem zgledu, dviga odškodnin, ki jih je Slovenija za italijanske optante nakazovala na račun pri banki v Luksemburgu, ter dogovora o vrnitvi arhivov in umetnin v slovensko Primorje. Odnose namreč Slovenci in Italijani gradimo vsak dan! Osebna zavzetost pri tem je pomembna, a premike omogočajo institucionalno zaupanje, razumevanje in dogovori. Kot je v navadi med demokratičnimi državami.

Iztok Mirošič, slovenski veleposlanik v Rimu 2010-2015

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?