POGLEDI

(POGLED) Naša letalska (ne)povezanost: Pripnite se! Pristali smo

Mitja Sagaj Mitja Sagaj
23.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

"Spoštovani potniki, dobrodošli na letalu Adrie Airways. Pripnite si varnostne pasove in ostanite pripeti, dokler sveti znak Privežite se. Priporočljivo je, da zaradi lastne varnosti ostanete pripeti med celotnim letom." Občutek domačnosti je vselej na letu Adrie Airways vnašal nagovor kabinskega osebja potnikom. Sploh tistim, ki smo svojčas redno leteli z Adrio, so bili glasovi iz zvočnikov nad sedeži tako prijetni, že prepoznavni. Let se je končal, pristanek je bil - khm - trd, več kot tri leta po prizemljitvi pa se Adria Airways, če bi skušal biti vsaj malce slikovit, obrača v grobu. Kar završalo je oni dan v uredništvu ob informaciji o novi letalski družbi, CAMEX Adrii Airlines. Vznemirjenje je bilo kakopak kratkotrajno, gruzijski podružnični prihod na trg tovornega letalskega prometa v Sloveniji je - namerno ali pač ne - le nomenklaturno blizu nekdanjem slovenskemu nacionalnemu ponosu, ki smo ga po izjemno neprimerni prodaji nekemu povsem nekompetentnemu lastniku pokopali brez vsakršnih časti. (Adria je pravzaprav edini poklon v širši javnosti doživela skozi izjemen raziskovalno-pripovedni podkast Tatjane Pirc Adria4ever. Obvezno poslušanje za vsakogar.)

Andrej Petelinšek

Pa odsotnost nacionalnega letalskega prevoznika nikakor ni edina tegoba Slovenije pri vpetosti v mednarodne potniške tokove. Ljubljansko letališče je eno najslabše povezanih mednarodnih letališč v Evropi, predvsem pa najslabše povezano letališče v katerem od glavnih mest stare celine. In tukaj se lahko strinjam s Samom Veselom, ki je na twitterju zapisal, da je Brnik kozja rit. Oziroma - da to podkreprimo s številkami Eurocontrola - da je Slovenija tretja na lestvici držav, ki jih v svoje podatkovne raziskave vključuje evropska organizacija za varnost letalskega prometa. Tretja med največjimi izgubarji. A če imata Ukrajina, ki zaseda vodilno mesto, in Latvija, ki je bila prav tako v veliki meri prizadeta zaradi zaprtja ruskega zračnega prostora v vojni, pač dokaj tehten razlog za upad letalskega prometa, ga Slovenija, ki je v lanskem letu zabeležila za 32 odstotkov manj prometa kot v predpandemičnem letu 2019, nima.

No, propad Adrie Airways je pri tem seveda odigral ključno vlogo, kajti poleg oblikovanja države in nacionalne identitete ima nacionalni letalski prevoznik pač tudi pomembno vlogo pri ustvarjanju letalskega prometa. In ne ena in ne druga vloga nista zanemarljivi. Pri nas pa, kljub nekaterim pobudam vse od zadnjega Adrijinega leta, pač nimamo ne enega in ne drugega. Ne prevoznika in ne prometa. Veseli sicer napovedana krepitev letalske povezljivosti Slovenije, ki sta jo pred dnevi tudi uradno napovedala tako ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek kot minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, o namenitvi 5,6 milijona evrov na leto naslednja tri leta za subvencije letalske povezljivosti. Skupaj 16,8 milijona.

Na videz poenostavljeno, s 17 evri na potnika, ob desetih letalskih povezavah na dan, 255 dni v letu ob povprečni zasedenosti letala s 120 do 130 potniki, so se na ministrstvih ob predlogu novega zakona o letalski povezljivosti lotili izračuna. V isti sapi ob subvencijah, za katere bi pripravili seznam destinacij, ki bi bile do njih upravičene, so postregli tudi z ustanovitvijo delovne skupine, ki naj bi do sredine leta preučila možnosti ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika. Koliko je v tem analogije s pesmijo skupine Pop Design Ne bom ti lagal, kjer pojejo "o dveh poteh" - in na koncu o izbiri tiste, ki je ni - je za zdaj mogoče le ugibati. No, nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je idejo na twitterju pospremil z izjavo "stare finte za nove osle" in se vprašal, "kaj pa, če bi vsi, ki imajo idejo o novi letalski družbi, vanjo raje vložili svoj denar namesto proračunskega?!"

Zavedanje predstavnikov vlade, da je letalska povezljivost za Slovenijo vitalnega pomena, ne le zaradi izjemne izvozne naravnanosti tukajšnjega gospodarstva, pač pa tudi zaradi turizma in ne nazadnje tudi zaradi že omenjene nacionalne identitete, je seveda pohvalno. A nikar ne gre pozabiti na besede poznavalcev razmer, ki ob vsakršni ideji o subvencioniranih letalskih povezavah povedo, da so subvencije pač zgrešen model, ki ne spodbuja za državo in njene prebivalce ključnih povezav - ki vselej niso tudi ekonomsko vzdržne -, pač pa predvsem tiste, ki so v ekonomskem interesu posameznih komercialnih letalskih prevoznikov. In tudi ne na kalkulacije, da pravzaprav nacionalni letalski prevoznik, kot bi ga potrebovala Slovenija, državo stane pet milijonov evrov na leto. Kar je pravzaprav enakovredno znesku, ki ga bomo namenili subvencijam linij tujih prevoznikov. In ne pozabimo tudi, da pri nacionalnem letalskem prevozniku ne gre za posel; tak prevoznik pomeni konkurenco zasebnim letalskim prevoznikom in najprej uporabnikom prinese nižje cene.

Mitja Sagaj

Še kar pa mi v mislih odzvanja izjava Nadje Gantar, ki je v Adrii pustila svojih 35 let in je v podkastu Adria4ever dejala, da je letalska povezava most, letalski prevoznik pa tisti, ki mostove naredi. In da tudi po propadu Adrie Airways te mostove, še posebej na Balkanu, še zmeraj potrebujemo. Morda celo bolj kot kdajkoli? Pri čemer pa ne gre spregledati, da je direkten let nekaj povsem drugega kot povezani let do nekega večjega letalskega huba.

In medtem ko beremo o sedmih novih letalskih povezavah Ryanaira iz zdaj znotrajschengenske Hrvaške - da, potovanja s hrvaških letališč bodo zdaj še enostavnejša -, Brnik ostaja edino evropsko letališče, kjer največjega evropskega letalskega prevoznika ni.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?