Leta 2023 bo Indija prehitela Kitajsko kot država z največ prebivalci na svetu. In čeprav je Kitajska že prekoračila svoj demografski zenit in se je začela starati, se bo vzpon Indije nadaljeval še desetletja.
Resda je Indija leta 1991 opustila svoj socialistični model in se je ves čas trudila pospešiti svojo gospodarsko rast, toda na Kitajskem se je po štirih desetletjih "reform in odpiranja" na stotine milijonov ljudi izkopalo iz revščine, sami državi pa se obeta status države z visokimi prihodki. Posledično je zdaj njeno gospodarstvo šestkrat večje od indijskega, obstaja pa tudi očitna razlika med državama, kar zadeva osnovno infrastrukturo. Toda ker kitajski predsednik Xi Jinping svojo državo vse bolj prestavlja nazaj v centralizem, se je kitajska gospodarska rast precej upočasnila.
Medtem je indijsko gospodarstvo letos prehitelo večino drugih in premier Narendra Modi se zdi odločen zapolniti vrzel med svojo državo in Kitajsko. Letošnjo jesen je Indija prehitela Veliko Britanijo in je postala peto največje gospodarstvo na svetu. Zadnje ocene nakazujejo, da utegne po zaslugi svojih sedanjih politik in stopnje rasti čez desetletje postati tretje največje gospodarstvo na svetu. Čeprav ji za leto 2023 napovedujejo manjšo gospodarsko rast (5,9 odstotka) kot leta 2022 (6,9 odstotka), so bo še naprej hitro vzpenjala proti vrhu globalne gospodarske lestvice.
Kitajska je v preteklih desetletjih prehitela Indijo, ker je bila veliko hitrejša in odločnejša pri odpiranju svojega gospodarstva in njegovem vključevanju v globalno trgovino. Medtem ko se je Kitajska uveljavljala kot "svetovna tovarna", je bila Indija še vedno sumničava glede odprte trgovine in je dopuščala, da so protekcionistične težnje zavirale hitre gospodarske reforme. Od njene sposobnosti, da se v prihodnjih letih znebi starih navad, bo odvisno, ali bo lahko uresničila svoje ambicije, povezane z dosego hitre in trajne rasti ter vsesplošne blaginje.
Razmere v svetu so naklonjene Indiji. Uspeh Kitajske pri napredovanju v globalni vrednostni verigi pomeni, da ni več nizkocenovna proizvajalka, kot je bila nekoč. Ker se geopolitične napetosti ves čas zaostrujejo, mnoge multinacionalke pa proučujejo optimalnost svojih obstoječih oskrbnih verig, investitorji vse pogosteje pogledujejo proti Indiji.
Globalizacija se morda spreminja, vendar nikakor ne upada. Svetovna trgovina je pravzaprav močnejša kot kdajkoli prej. Novi so le pritiski za preselitev vrednostnih verig v politično predvidljivejša okolja, da geopolitične napetosti in sovražni akterji ne bi več mogli pretirano vplivati na prosti pretok blaga in storitev. Indija bi lahko bila primerna za to, toda najprej bi morala razrešiti nekaj odprtih vprašanj.
Prvo tako vprašanje so odnosi med Indijo in Evropo. Prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Indijo je bil nekoč visoko na agendi obeh strani, toda sredi drugega desetletja 21. stoletja so ga preprosto pospravili v predal. EU je hotela več, kot je bilo mogoče doseči, Indija je hotela veliko manj, pogajanja niso vodila nikamor. Toda na začetku tega leta sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in indijski premier Narendra Modi vendarle sprejela odločitev, da obnovita prizadevanja za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma.
Veliko bo odvisno od izida teh novih pogajanj, s katerimi Indija in EU nadaljujeta po sedemletnem premoru. EU se bo morala sprijazniti, da naenkrat ne bo mogla doseči vsega, kar bi rada, medtem ko se bo morala Indija znebiti veliko politične prtljage. Če bi res rada imela koristi od reorganizacije vrednostnih verig, se bo morala odpreti na določene načine, čemur se je v preteklosti upirala.
Niti pogajanja niti z njimi povezane reforme ne bodo lahki. Napredek bo na koncu odvisen od političnih vodstev v New Delhiju in Bruslju. Če bo pri trgovinskih pogajanjih dosežen preboj, kar je v tem primeru nujno, bosta nujni jasna vizija in močna volja v obeh strani.
Še posebno indijski voditelji bi se morali zavedati, kaj so povzročile politike preteklih nekaj desetletij. Različna pristopa obeh držav h globalnemu gospodarstvu sta pojasnilo, zakaj obseg mednarodne menjave med EU in Kitajsko danes znaša 16 odstotkov, obseg mednarodne menjave med EU in Indijo pa le dva odstotka. Slednji se mora v prihodnjem desetletju očitno povečati, toda to, za koliko se bo povečal, bo precej odvisno od izida novih pogajanj.
Preostanek sveta ima lahko veliko koristi od uspešnejše, samozavestnejše in močnejše Indije. Indija ni le država z največ prebivalci na svetu, ampak je tudi največja demokracija na svetu, zato bo njen glas z razvojem njenega gospodarstva vedno pomembnejši. In rezultat njenih današnjih odločitev, povezanih s trgovinsko in gospodarsko politiko, bo mehka moč, na podlagi katere bo v prihodnosti uveljavljala svoj vpliv.
