Pred dobrim mesecem dni je Slovenijo pretresla novica, da madžarska OTP Bank prevzema Novo KBM. Ko je govor o tujih neposrednih investicijah, je prvi odziv v Sloveniji največkrat obarvan defenzivno z nacionalističnimi notami in prav nič drugače ni bilo tudi v primeru verjetnega nastanka največje bančne skupine pod okriljem madžarskih lastnikov. V kolumni bi rad predstavil svoj pogled na prevzem in konsolidacijo slovenskega bančnega trga, zato bom na začetku predstavil logiko in stališča, ki jim kot ekonomist sledim v analizi družbenoekonomskega dogajanja.
Tuje neposredne naložbe načeloma podpiram, saj me dolgoletno proučevanje in tudi lastno raziskovanje tega področja utrjuje v prepričanju, da te po večini koristijo potrošnikom, povečujejo konkurenco na trgu in dvigajo produktivnost gospodarstva. Zadržke imam pri investicijah s strani tujih držav ali podjetij v državni lasti ter investicijah iz držav, kjer ne veljajo enaki pogoji konkurence in spoštovanja človekovih pravic ter okoljskih, delovnopravnih in drugih standardov. Močno preferiram tudi privatno lastništvo, tudi oziroma (na podlagi slovenske izkušnje) zlasti v bančnem sektorju. Banke v lasti države so državne samo na papirju, v realnosti so to banke politično-gospodarskih elit. Zavzemam se tudi za močno konkurenco na trgih, ki edina lahko usmerja prirojeno človeško slo po moči in oblasti v produktivne namene, ki koristijo nam potrošnikom. Zato potrebujemo močno državo, vendar ne v obliki delničarja, ampak regulatorja. {api_embed_photo_R30}683447{/api_embed_photo_R30}
Pojdimo po vrsti. Na področju tujih neposrednih investicij (TNI) je končno zaznati napredek tudi v Sloveniji, ki je bila tradicionalno med najbolj zaprtimi tranzicijskimi državami. Deset let po vstopu v EU je delež vhodnih TNI v BDP stagniral med 20 in 25 odstotki in bil dva- do trikrat nižji od stanja naložb v večini ostalih evropskih tranzicijskih držav. Te so nas, tudi po zaslugi večje odprtosti na gospodarskem področju, dohitele ali občutno zmanjšale razliko v razvitosti. V zadnjih petih letih se je stanje vhodnih TNI v Sloveniji povečalo na trenutnih 17 milijard evrov (36 odstotkov BDP). Še posebej optimistično zrem na skoraj popoln umik države iz lastništva poslovnih bank. Na začetku prejšnjega desetletja je bila država lastnica treh največjih bank, sedaj pa ima četrtinski delež le še v NLB, medtem ko je Nova KBM skupaj s prej samostojno Abanko v lasti tujega sklada in EBRD. Umik države iz lastništva bank bo na dolgi rok zelo verjetno povečal učinkovitost in stabilnost bančnega sistema, saj metaanaliza obstoječe empirične literature ugotavlja, da je "državno lastništvo negativno korelirano z uspešnostjo poslovanja bank" (Lagasio, 2018). Intimno mi je seveda žal, da je večina slovenskega bančnega trga sedaj v tuji lasti in da nismo znali vzpostaviti in ohraniti odgovornega domačega privatnega lastništva v nekaterih večjih bankah. A če je samo to cena lekcije igranja z idejo državnega lastništva v bankah in če se s tem izognemo finančni krizi izpred desetletja, si lahko oddahnemo.
Novi lastnik OTP Bank bo zamenjal naložbeni sklad Apollo in razvojno banko EBRD, ki sta odigrala vlogo prehodnih investitorjev s ciljem izboljšati poslovanje in korporativno upravljanje v Novi KBM. Rezultati govorijo skozi kazalnike: banka je povečala dobiček, donosnost, znižala delež nedonosnih naložb in bila prodana za skoraj milijardo evrov, pri čemer je kupnina Nove KBM leta 2016 znašala 250 milijonov evrov, Abanka pa je bila leta 2019 prodana za 444 milijonov evrov. OTP Bank je za razliko od trenutnih lastnikov NKBM dolgoročni strateški lastnik. Njegova lastniška struktura ne govori v prid tezi, da gre za vdor Orbanove politike v Slovenijo, saj je v pretežnem tujem lastništvu (71 odstotkov), madžarska država pa ima v lasti zgolj 1,55 odstotka delnic.
Nizka trendna gospodarska rast in rekordno nizke obrestne mere se zajedajo v obrestno maržo, zato se mora bančni sistem še naprej racionalizirati
Bolj kot na lastništvo in vmešavanje tuje politike v naš bančni sistem pa bomo morali biti pozorni na zagotavljanje poštene tržne tekme. Tržni delež Nove KBM skupaj s SKB banko, ki je že v lasti OTP Bank, bo po prevzemu znašal okrog 29 odstotkov. To samo po sebi še ni problematično. Spomnimo se, da je imela NLB leta 2002 39-odstotni tržni delež po bilančni vsoti. Banke poslujejo tudi v povsem spremenjenih okoliščinah, ki zahtevajo konsolidacijo trga. Nizka trendna gospodarska rast in rekordno nizke obrestne mere se zajedajo v obrestno maržo, zato se mora bančni sistem v Sloveniji in EU še naprej racionalizirati. Število bančnih poslovnih enot v evroobmočju se je od leta 2008 do danes zmanjšalo za 36 odstotkov, število zaposlenih v sektorju pa se je znižalo za 18 odstotkov. Podobni trendi konsolidacije so bili izmerjeni v Sloveniji: število poslovalnic se je v obdobju 2008-2020 zmanjšalo za 31 odstotkov, število zaposlenih pa za 25 odstotkov. Tržni delež petih največjih bank se je v tem času v EU povečal z 59 odstotkov na 67 odstotkov, kar je tudi trenutna stopnja koncentracije v Sloveniji. Digitalizacija poslovanja je bila poleg finančne krize pomemben dejavnik tega prestrukturiranja. S prevzemi in združitvami banke postajajo manj številne in večje, s tem pa bolj stabilne. Študija de Haana in Poghosyana (2012) na primer ugotavlja, da imajo večje banke manj volatilno donosnost. Ta pozitivni učinek pa se zmanjšuje z večanjem koncentracije na trgu. Obstaja torej dilema: večje banke so bolj donosne in stabilne, a tržna koncentracija lahko vodi do zlorab prevladujočega položaja na trgu in ustvari institucije, ki so "prevelike, da bi propadle".
Ključna naloga Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) in Banke Slovenije v naslednjih letih bosta zatorej odigrati vlogo branikov konkurence na trgu in nadzor bančnega sistema. AVK bo pred prevzemom Nove KBM in ob morebitnih nadaljnjih koncentracijah trga morala ugotoviti, ali je koncentracija skladna s pravili konkurence. Poleg horizontalnih učinkov koncentracije bo AVK morala proučiti tudi učinke vertikalnih povezav v dejavnosti plačilnega prometa in upoštevati dejavnike, kot so struktura trga, ovire vstopa, cenovna politika, zakonodajne omejitve ter izbira komitentov in dobaviteljev. Konsolidacija bančnega sistema je nujna zaradi sprememb na trgu in omogočena zaradi novih tehnologij, država in njene institucije pa morajo poskrbeti, da bomo od teh procesov največ pridobili porabniki bančnih storitev in davkoplačevalci.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
