Novica, da se ameriški sklad Apollo skupaj z EBRD umika iz Nove KBM in jo prodaja madžarskemu bančnemu velikanu OTP, ni presenečenje. Aprila 2016, ko so Američani z doneče razglašenimi načrti vstopili na slovenski trg, so povedali, da bo njihova investicijska misija dolga od pet do sedem let. V njej so postali največji konsolidator slovenskega bančnega trga doslej, v prej državno banko, sanirano v obsežnem večmilijardnem paketu leta 2013, so pripojili PBS, banko Raiffeisen oziroma KBS, nazadnje pa še Abanko, zadnjo s seznama za privatizacijo, ki jo je po domnevnem skorajšnjem zlomu slovenskega bančnega sistema - vse okoliščine izračuna bančne luknje še danes niso povsem jasne - zahteval Bruselj. In ob tem so seveda tudi odlično zaslužili, iz Nove KBM so prek Luksemburga odtekali visoki dobički, tudi kupnina - Madžari je ne razkrivajo - bo bistveno, domnevno skoraj dvakratno višja od vložka v tukajšnje akvizicije.
Malo bolj presenetljiva sta naglica in način, na katerega se lastniki Nove KBM poslavljajo. A okoliščine so se izšle. Američanom je jasno, da se kljub še visoki likvidnosti in kapitaliziranosti kreditna in dohodkovna tveganja v sistemu s koronakrizo spet večajo, neto obrestne marže padajo, prav tako donos na kapital. Krepila se bodo tudi inflacijska tveganja. Za Novo KBM uradnega prodajnega postopka ni bilo, bila so le ekskluzivna pogajanja z OTP. Ko je marca letos zaokrožila fotografija sestanka premiera Janša z alfo in omego OTP, milijarderjem Csányijem in članom uprave Wolfom, nam je eden od insajderjev bančne scene dejal, da je to jasen signal, da imajo Madžari še polno podporo politike. Nova KBM res ni več državna banka, a treba je gledati širši kontekst: Madžari imajo v vladi Janeza Janše, zaveznika Viktorja Orbana, več kot le naklonjenega sogovornika, so v močni interesno-investicijski ofenzivi v Sloveniji. OTP je že prevzel SKB banko, investirajo v potniško-poslovni center Emonika v Ljubljani, Madžare zanimajo drugi tir, Luka Koper, krepijo pozicije v Prekmurju ...
Za slovenski bančni sistem je prevzem konsolidirane Nove KBM največji premik v poosamosvojitvenem obdobju, v resnici ta hip veliko večji kot za Maribor in regijo. Američani so sedež skupine sicer ohranili pod Pohorjem, a za banko je že nekaj časa vse ali pa veliko drugače. Žrtev konsolidacije in modernizacije po ameriško ni bilo malo, tudi pri podpori lokalnemu okolju, a Nova KBM je danes večja, modernejša, propulzivnejša banka, s službami, ki so za okolje nadpovprečne. Morda bodo z Madžari - sedež bodoče največje bančne skupine pri nas bi bil lahko, slišimo, v Emoniki - odvrteli še zadnji kadri iz zgodbe o "mariborski" Novi KBM, o kateri so lokalni veljaki spletali bajke, da bo z Zavarovalnico Sava središče štajerskega gospodarskega stebra. V perspektivi majhnega bančnega sistema bi sicer samostojno težko preživela, a v "prelomnih časih" ne gre pozabiti, koliko tajkunskih in političnih lukenj so vanjo zvrtali mnogi, ki so jih bila polna usta nacionalnega in štajerskega interesa. Tudi ali predvsem zato Slovenija danes svojih bank tako rekoč nima več.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
