EU je zelo hitro ukrepala z blaženjem negativnega vpliva pandemije na gospodarstvo. Evropska centralna banka je uvedla izjemne finančne ukrepe, EU pa predstavila sveženj ukrepov za sanacijo in obnovo v višini enega do 1,5 bilijona evrov. Pri tem, kako financirati paket EU za reševanje, seveda obstajajo razlike, a glavni cilj je jasen: doseganje hitrega okrevanja v obliki črke V, čeprav je počasnejša obnovitev v obliki črke U še vedno mogoča.
Poleg neposrednega gospodarskega okrevanja pa si prizadevamo tudi za izgradnjo bolj zelenega in digitaliziranega evropskega gospodarstva. Skoraj vsi se strinjajo, da je kriza zaradi covida-19 pomembna priložnost za pospešitev takšne transformacije, čeprav se še vedno ne ve, ali jo bo izkoristila. Rezultat bo deloma odvisen od vpliva pandemije na evropske politične institucije. In za zdaj obstajajo resni razlogi za skrb.
Z institucionalne perspektive je največja grožnja nemško zvezno ustavno sodišče, ki je pred kratkim razsodilo, da je nemška vlada kršila osnovni zakon in da je program odkupa državnih obveznic, ki ga je Evropska centralna banka (ECB) uvedla leta 2015, da bi pomagala zagnati gospodarstvo, delno neskladen z nemško ustavo, saj nemška vlada in nemški parlament nista odločala o njem. Ta sodba ni le daleč od resničnosti - reševanje evropskega gospodarstva mora biti danes glavna prednostna naloga -, ampak odraža tudi jasen prezir do poročil EU.
Evropska unija je pred največjo recesijo v svoji zgodovini, gospodarstvo se bo letos zmanjšalo za sedem do dvanajst odstotkov
Obiščite spletno stran brez oglasov.
