zadnje objavljene

pogledi

več
Michaela Hyskova, učiteljica zgodovine iz Karlovih Varov

mnenje

več

POGLEDI

(PISMO BRALCA) Podiranje smrek v mariborskem mestnem parku

Niko Stare
21.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

V Večeru sem prebral, da je smreke v parku napadel lubadar in da bo treba podreti vsaj 49 dreves, kar je na žalost razumljivo, a nastala bo ogromna vrzel, ki jo bo v kratkem času težko zapolniti. Ker je smreka zelo pomemben biotop, me skrbi tudi za veverice, ki bodo sredi zime ostale brez zatočišča. S podiranjem smrek v severnem delu parka bo zaradi popolne osončenosti, ob že uničenem japonskem vrtu arh. Ljuba Humka, dodatno ogrožen še pahljačasti japonski javor (Acer palmatum), ki ga sprehajalci radi občudujemo v njegovi jesenski rdeči barvi.

Leta 1980 je Zavod za urbanizem pripravil ureditveni načrt, v katerem smo že tedaj opozorili, da je treba sklop smrek čim prej zamenjati z listopadnimi drevesi, na skrajno južni strani parka pa listopadna drevesa nadomestiti z iglavci. Zamenjava sklopov dreves bi bila dobrodošla, saj bi dosegli boljše talne pogoje za rast, kar trdi tudi v Evropi priznani dendrolog, univ. prof. dr. Aleksander Šiftar (izjava je bila objavljena v časniku Večer 9. 3. 2011 na temo Tudi v parku je treba kolobariti).

Želim poudariti, da trenutno občinske službe za tako velik poseg v park niso pripravljene, saj bi morale biti sadike za nadomestitev pripravljene že pred 20 ali celo več leti. Sadike bi bilo treba že tedaj dati, strokovno rečeno, v šolanje kaki drevesnici, kjer bi dosegle višino od 15 do 20 metrov. Že v sedemdesetih letih je na problem možnosti vetroloma in nevarnosti lubadarja opozarjal znani naravovarstvenik Mirko Šoštarič. Florina je tedaj za lubadarja nastavljala vabe in s tem preprečila njegovo širitev, po njenem propadu pa novi vzdrževalci parka tega ne počno več.

Spomnimo se, da je bil leta 1980 pripravljen tudi ureditveni načrt za prenovo Tomšičevega drevoreda, in ker se je tedaj Mestna občina zavedala problema prenove zasaditve, je takoj kupila sadike kostanja ter jih dala v šolanje tedanji Florini. Ko so bile sadike, s premerom debla 15-20 cm, že pripravljene za prenovo drevoreda, je Mestna občina, ne vem sicer zakaj, od prenove odstopila, Florina pa je sadike prodala.

Že več let ugotavljam, da odločevalci ne poznajo kontinuitete že izdelane urbanistične in ureditvene dokumentacije. Namesto da bi Mestna občina z novimi spoznanji in potrebami nadgrajevala obstoječo, že izdelano dokumentacijo, pa vedno znova naroča povsem nove načrte. Direktor ZUM-a sploh ne ve, kakšno zakladnico urbanističnih načrtov in programov za občino Maribor ima v arhivu, še vedno aktualnih zazidalnih načrtov, ureditvenih načrtov, prostorskih preverb, zasnov objektov, vizualnih analiz, strokovnih podlag, prostorskih študij, projektov, kriterijev za razne prostorske posege, registre drevnin za urbani prostor. Če bi jih uporabili, ne bi začeli vedno znova in prihranili bi veliko denarja. Le pozanimati bi se bilo treba pri tistih, ki so temelje Zavoda za urbanizem Maribor postavili.

Mag. sc. Niko Stare, Maribor

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?