(ODGOVOR) Kaj Pohorje pričakuje od države

Odziv na kolumno Jožeta Doverja Milijoni za Pohorje, ki je bila na Pogledih objavljena 3. januarja 2020.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

O problematiki Mariborskega Pohorja bom uvodoma podal pogled kot občan Maribora in ljubitelj športnih aktivnosti, ki se odvijajo v našem mestu. Pohorje s svojo ponudbo brez dvoma predstavlja največjo in najbolj množično obiskano mariborsko "telovadnico na prostem" ter daje dodano vrednost kakovosti življenja v mestu. Tako bi si glede na pomen zaslužilo status javne športno-rekreacijske infrastrukture, kakršnega imajo drugi pomembnejši mariborski športni kompleksi, kot so Ljudski vrt, Športni park Tabor, Dvorana Tabor, Ledna dvorana, kopališči Pristan in Mariborski otok …
Kot športnik se sprašujem, kakšna je pravzaprav razlika med smučanjem, drsanjem in plavanjem, da je delovanje drsališča in kopališča sofinancirano z javnim denarjem, upravljanje žičnic in smučišč pa ne, čeprav so za to potrebna zelo visoka finančna vlaganja. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da Pohorje samo v zimski sezoni privabi blizu 200.000 obiskovalcev, v celem letu pa več kot 400.000, kar je znatno več kot kopališče ali drsališče. Interes za smučanje je torej v zimskih mesecih precej večji kot za druge oblike rekreacije v celem letu, zaradi česar bi smučarska dejavnost morala biti ustrezno obravnavana tako na ravni lokalnih skupnosti kakor države.
Vendar je pri nas v zadnjem obdobju praksa, da država vlaga le v določene športne objekte (Nordijski center Planica, Kanin, Center Stožice …), medtem ko je večina smučarskih središč bolj kot ne prepuščena sama sebi. Za razliko od smučišč so v zadnjih letih naši nordijski centri prejeli več deset milijonov državnih evrov, kljub temu da ne prinašajo takšne dodane vrednosti kot smučarski turizem. Vsako delovno mesto žičničarja na primer posredno ustvari šest delovnih mest v hotelirstvu, gostinstvu oziroma turizmu nasploh in povezanih dejavnostih. Tako žičničarstvo dokazano zagotavlja večje multiplikativne učinke kot nekateri drugi zimski športi ali drugi športi nasploh, kar pa je pri financiranju žal prezrto. In še to: občine, kjer so žičniške naprave, so ustvarile 30 odstotkov vseh turističnih prenočitev v državi. To je primerljivo z obalnimi občinami in mnogo več od zdraviliških občin.

Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.