(POGLED) Milijoni za Pohorje

Dan samostojnosti, 26. decembra 2019, nas je prebudil z razkošnim sončnim vzhodom. Po dveh božičnih dneh neaktivnosti in preveč hrane se je sam po sebi ponujal prost dan, ki ga je treba preživeti v naravi. Mariborčan v takšni situaciji nagonsko pogleda proti Pohorju in poskuša najti navdih prav tam. Na mariborskem delu hriba je vidnih le nekaj zaplat snega, na Arehu pa precej obetavno pobliskava zasneženi Pisker. Obujem zimske čevlje, navdušim hčerko, vzamem nahrbtnik s pijačo in prigrizkom, psa pa mi ni treba niti navdušiti. Sam skoči v prtljažnik …
Šestindvajset kilometrov lepe in suhe ceste in že smo na zasneženem Arehu. Snega je sicer malo, vendar je vse belo. Zanima me, v kakšen stanju so smučarske proge in ali se je slučajno kaj premaknilo tudi na progah za tek na smučeh. Nekaj sem slišal, da naj bi letos uredili (poteptali) krožni progi, dolgi tri in pet kilometrov. Baje naj bi celo zasnežili del proge! Tega zadnjega skoraj nisem mogel verjeti. Odkar je Športni center Pohorje klavrno končal v stečaju, je bilo v Mariboru zelo malo možnosti za urejen tek na smučeh, ampak pustimo se presenetiti.
Že na prvi pogled je ob prihodu na Areh zelo malo avtomobilov. Kasneje ugotovim, da jih večina pelje kar do Piskra, saj povezave med propadajočim hotelom Areh in Piskrom ni. Premalo je snega. Nekaj smučarjev smuča na progi Areh, nekaj se jih sonči na terasi edinega lokala, nekaj ljudi je tudi pred Ruško kočo. Precej žalostno vse skupaj. Parkiram na parkirišču za hotelom, kjer je izhodišče za tekaško progo in kjer je bil v preteklosti ogrevalni krog. S soncem obsijana jasa ponuja pretresljiv pogled na popolnoma razrit teren, kjer se je blato sprijelo s snegom in ledom. V mehak teren so vtisnjene kolesnice do 30 centimetrov globoko. Podobno izgleda skoraj celotna tekaška trikilometrska proga. Oziroma tisto, kar je bila včasih proga. Sedaj je uničena. Nekaj osebkov se je dobro izživelo nad progo in povezavami. Verjetno so uživali. Brezvladje pač. Na Pohorju vsak dela, kar hoče.