Ruski predsednik Vladimir Putin še ni dosegel nobenega od strateških ciljev, o katerih je govoril, ko je pred enim letom sprožil svojo obsežno invazijo na Ukrajino. Pravzaprav ne more nihče razumen zanikati, da se je ta vojna izkazala za popolno polomijo za Rusijo.
Kljub temu se izplača spregovoriti tudi o obratnem scenariju. Kaj če ruske sile ne bi zavozile invazije? Kaj bi se zgodilo, če bi ukrajinski odpor spodletel ali se Zahod ne bi odzval z enotnostjo, ampak z zmedo in neredom?
S hitrim in odločnim posredovanjem posebnih enot – morda ob pomoči kolaboracionistov na terenu – bi Rusija v enem dnevu ali dveh prevzela nadzor nad Kijevom, tam vzpostavila marionetno vlado in priredila zmagovalno parado. V tem scenariju bi zakonito izvoljenega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega najverjetneje ubili pripadniki ruskih posebnih enot ali pa bi ga po hitrem sojenju zaprli. V najboljšem primeru bi vodil ukrajinsko vlado v izgnanstvu v Varšavi in kje drugje.
Iz Ukrajine bi se medtem valila precej večja reka beguncev, kot se je. Po Evropi in drugih zahodnih državah bi se razkropilo okoli dvajset milijonov Ukrajincev, kar je več kot med vsemi drugimi nedavnimi krizami z begunci skupaj.
Razen peščice sovražnih držav nihče ne bi priznal marionetne vlade v Kijevu. Po določenem času bi verjetno enostavno izginila, saj je bila Ukrajina priključena Rusiji in je postala del zbirke njenih novih zveznih okrožij. Ukrajina kot politična entiteta bi nehala obstajati, njen status bi bil spet tak, kakršen je bil v času ruskega imperializma v 19. stoletju – kar je očitno Putinov model. Večina preostalega sveta bi verjetno kljub temu še naprej priznavala ukrajinsko vlado v izgnanstvu in mnoge države bi jo bile pripravljene podpreti pri bolj ali manj odkritih vojaških operacijah proti ruskim okupatorjem.
Prizadevanja Rusije, da bi prevzela nadzor nad Ukrajino, bi bila skrajno brutalna. Glede na to, kar se je zgodilo v Buči, Irpinu in mnogih drugih mestih, ki so zdaj pod rusko okupacijo, bi bili priča naglim usmrtitvam na tisoče, morda celo na deset tisoče ukrajinskih politikov, novinarjev, lokalnih funkcionarjev in drugih ljudi. To ni zgolj hipoteza: Rusija je imela tak seznam ukrajinskih funkcionarjev pripravljen že pred začetkom invazije.
Deset- ali stotisoče drugih Ukrajincev bi poslali v tako imenovana filtracijska taborišča, kjer bi jih pripadniki ruskih varnostnih sil zasliševali in brutalno mučili. Otroke bi ločili od staršev in jih poslali v Rusijo, kjer bi jim s prevzgojo izbrisali spomin na njihovo ukrajinsko dediščino. Da bi se vse to tudi res zgodilo, vemo, ker se dejansko že dogaja na tistih nekaj območjih, ki jih trenutno nadzoruje Rusija.
Nadaljnja podpora Ukrajini, medtem ko brani svojo svobodo, je ključnega pomena za evropsko varnost in ohranitev temeljnega načela mednarodnega prava – prepovedi vojne
V tem primeru bi bile sankcije proti Rusiji verjetno še obsežnejše, kot so zdaj, saj bi države, kot sta Indija in Južnoafriška republika, težje upravičile svoje nadaljnje trgovanje z agresorjem. Poleg tega bi bili neposredni stroški, povezani z okupacijo Ukrajine, ogromni. Po prvi spodleteli invaziji je Putin septembra lani odredil množično mobilizacijo ruskih vojaških obveznikov – in zdaj jih očitno mobilizira še več za morebitno spomladansko ofenzivo. To bil bilo nujno tudi tedaj, če bi bila vojaška operacija uspešna, že zavoljo ohranjanja nadzora nad državo. Ker bi se Ukrajinci še naprej upirali, bi postalo dvigovanje morale ruskim vojakom sčasoma vse težja naloga.
Za preostalo Evropo – zlasti za tiste države, ki so bližje Ukrajini – bi uspešna ruska invazija pomenila takojšnjo in neposredno nevarnost nadaljnje agresije na Moldavijo, Poljsko in baltske države. Vse te države bi bile v polni bojni pripravljenosti, ZDA in druge evropske države pa bi vanje za stalno napotile znatno število svojih vojakov, da bi okrepili njihovo obrambo. Preostale ukrajinske vojaške enote bi se umikale čez meje s Poljsko in drugimi sosednjimi državami, čeprav bi bile odločene nadaljevati boj. Evropa bi bila danes na robu veliko obsežnejše vojne.
Putinova odločitev, da napade Ukrajino, je bila res nora. Njegova vojna pomeni hudo strateško polomijo in bo imela zanj še hujše posledice. Toda zdaj ni čas za samozadovoljnost in samohvalo. Če bi Rusija zmagala, bi to pomenilo neizmerno katastrofo v vseh možnih pogledih. Nadaljnja podpora Ukrajini, medtem ko brani svojo svobodo, je ključnega pomena za evropsko varnost in ohranitev temeljnega načela mednarodnega prava – prepovedi vojne.
