
Nedavno je po družbenih omrežjih krožila karikatura, ki je požela velik odziv javnosti, številne komentarje in delitve. V njej bolnik sprašuje medicinsko sestro, ali mu lahko pomaga. Ta pa mu odvrne: "Žal nisem diplomirana. Lahko pa vam zmerim vročino." Odzivi so bili različni, od podpore do zgražanja nad neprofesionalnim odnosom. Seveda tudi tukaj ni šlo brez večnega derbija med srednjimi medicinskimi sestrami in tehniki (zaradi prevelikega števila poklicnih nazivov bom uporabljala kratico SMS, tukaj je seveda vključen tudi moški spol) ter diplomiranimi medicinskimi sestrami oziroma diplomiranimi zdravstveniki (DMS).
Po poklicu sem zdravstveni tehnik, ki svoje delo opravlja že dvajseto leto. Podpiram prizadevanja zbornice zdravstvene nege po visoko izobraženem kadru v zdravstveni negi. Ne morem pa podpirati več desetletij trajajoče agonije, v kateri smo se znašli SMS. Starejše kolegice, ki so z končano srednjo zdravstveno šolo pridobile naziv SMS, so mi pripovedovale, kako so skozi šolanje polovico dneva preživele v šoli, polovico pa na praksi v bolnici.
Domov so se vračale v večernih urah. Med osvojenimi znanji je bil tudi venozni odvzem krvi, aplikacija zdravil v žilo, vodenje porodov, posegi, ki so danes v okviru kompetenc DMS ali diplomiranih babic. Izobraževale so se ciljano za ginekološko-porodniško, pediatrično ali splošno smer. Sama sem se izobraževala v programu zdravstveni tehnik, v času, ko je se začelo razvijati visoko šolstvo v Sloveniji. Še vedno smo pridobivali znanja za nekatere posege, ki so danes v okviru kompetenc DMS, vendar veliko manj. Že ko sem začela svojo poklicno pot kot SMS, so bile kompetence pri SMS in DMS večinoma opredeljene. Zaradi hudega pomanjkanja DMS smo SMS še vedno poslušno opravljali dela, ki jih ne bi bili smeli.
Zagotovite nam spodbudno okolje, v katerem bomo lahko delali v okviru svojih kompetenc 100 odstotkov delovnega časa