Naslov je sposojen in parafraziran iz knjige Urbanizem - bajke in resničnost, pokojnega svetovno uveljavljenega urbanista Vladimirja Mušiča, soustvarjalca mariborskega urbanizma. Knjiga bo prihodnje leto praznovala štiridesetletnico. Dvajset let pa bo minilo od sprejetja zadnje urbanistične zasnove mesta Maribor, prostorskega plana občine Maribor, ki je nastajal več let. Glede na to, kako se s prostorom dela, verjamem, da ga mestni oblastniki, pristojni za urejanje mesta, ne poznajo ali ne razumejo.
Urbanizem je pojmovan predvsem kot dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem novih naselij in mest. Urbanizem pa je bistveno več, je še predvsem smotrno vzdrževanje, prilagajanje in urejanje obstoječih naselij in mest, skrb za zagotavljane kakovostne vodooskrbe, elektrooskrbe, prometne infrastrukture in telekomunikacij, ravnanja z odpadki, organiziranje javnega potniškega prometa in parkirišč za zasebni promet in druga komunalna področja. Urbanizem je načrtovalski del komunalnega gospodarstva, je organiziranje in vodenje skupnih, javnih zadev. Risanje načrtovanih pozidav prostora z novimi objekti, kar v praksi razumemo kot urbanizem, je le arhitekturno projektiranje, je le del urbanizma. Bistvo urbanizma je namenjeno kvalitetnim bivalnim pogojem, to pa so stanovanjska sosedstva, stavbe s pripadajočimi temeljnimi funkcijami in ne le prometne površine. Cestarji (prometniki) močno presegajo svoj položaj v urbanističnem ustvarjanju.
Ponovno preurejanje Koroške ceste, o čemer je odlično kritiko v Pismih bralcev 27. avgusta 2019 zapisal Jože Glavnik, je lahko le v interesu tistih, ki bodo imeli od tega dodatni zaslužek. Zagovorniki tega ponovnega prometnega eksperimentiranja bi si za kopiranje lahko vzeli namesto Mariahilfer Strasse v nekdanji prestolnici, na Dunaju, na primer Cankarjevo cesto v sedanji državni prestolnici. Zakaj mesto namesto ponovnega prekopavanja Koroške ceste dokončno ne uredi že desetletje načrtovane garaže pod Glavnim trgom ali peš promenade med Grajskim trgom in Mestnim parkom, ob katerem je vrsta javnih objektov, ali povezave med nekoč najmodernejšo avtobusno postajo in centrom mesta? V čigavem interesu ponovno preurejati Cafovo in Prešernovo ulico? Zakaj se spominu ustrezno ne uredita raje okolica spomenika talcev in sam spomenik, ki bi si zaslužil mnogo več kot zanemarjeno površino in parkirišče in bi lahko služil turistični promociji mesta tako kot Lent s Staro trto?
Zakaj mesto namesto ponovnega prekopavanja Koroške ceste dokončno ne uredi že desetletje načrtovane garaže pod Glavnim trgom ali peš promenade med Grajskim trgom in Mestnim parkom?
Vsako upravljanje je povezano z načrtovanjem in znanjem. Upravljanje javnih zadev tudi s poštenjem. Če bi izključili ne-umno delo, bi imeli mnogo kvalitetnejše življenje
